Piše: Tanja Jerebic

3. del

Spet sem se opogumila in šla do splošne zdravnice. Dala mi je napotnico za testiranje trimetilaminurije na Inštitutu za genetiko v Ljubljani. Rezultat je bil negativen, moji geni niso okvarjeni. Torej ostane samo še neka druga bolezen oz. trimetilaminurija tipa 2 … Začela sem jemati antidepresive, da bi ugotovila, če vonjave niso psihičnega izvora. Niso, urin je še vedno smrdel, po nesreči s prstom so se pojavile še ginekološke težave. K nekemu specializantu, ki je nadomeščal splošno zdravnico, sem nesla v vrečki zgornji del pidžame, da mu dokažem, kako smrdi po eni sami noči. Nek vonj sicer ima, je rekel, ampak saj ga imam tudi jaz. Odpravil me je s tolažbo …

Nekajkrat se mi je zdelo, da imam vnetje mehurja, zdravnica je predpisala antibiotike. Ob naslednjih težavah mi je pregledala urin in me poslala k ginekologinji. Test urina je bil zelo strokoven: nekaj bakterij … Ginekološke težave so se nadaljevale. Nerodnost glede organa očitno obstaja celo med zdravstvenimi delavci. Medicinska sestra me je poklicala po telefonu, da so našli Candido in neke bakterije, da me čakajo zdravila v lekarni. Od maja do zdaj sem zamenjala malo morje antibiotikov: Macrobid, Vagisan, Gyno Daktarin, Sporanox, Efloran, Vagifem, Dalacin, Klimicin, Vagisan. Takratni fant ni bil zgled zvestobe, zato sem se šla letos poleti testirat za AIDS, ki je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti in točno s tem imam težave, rezultat je bil absolutno negativen. Potem sem se šla testirat za popolnoma vse spolne bolezni in doživela šok, nimam spolne bolezni, a se v mojem organu nahaja fekalna bakterija E. Coli, ki nima tam kaj iskati. To mi povzroča težave. Pobrskam po spletu, preberem še hujše, gospe z okužbo E. Coli poročajo o strašnem vonju … Če nimajo težav z organom, jih sploh ne zdravijo, kar pomeni da najprej počakajo, da se jim bakterija toliko namnoži, da jim sesuje ves imunski sistem, potem seveda dobijo tudi vnetje in kopico virusov ter bakterij! Odgovor ginekologa neki ženski na zdravstvenem forumu je bil presenetljiv, pri brisu testirajo le grampozitivne bakterije. E. Coli je gramnegativna, zato so jo pri meni iskali 15 let oz. je sploh niso, in sicer vse do maja letos, a še takrat mi niso povedali, s čim imam opravka … E. Coli je nenormalno odporna na skoraj vse antibiotike, ne uniči je niti kislina, zaleže le termična obdelava živil in močni antibiotiki. Obstaja več vrst bakterij, jaz govorim o navadni. Nekatere so celo smrtonosne, če se spomnimo iz leta 2011, ko je morila na Češkem in v Avstriji. Prebrala sem zdravniško poročilo o zdravljenju triletne deklice, ki je imela najhujšo vrsto okužbe s hemoragično E. Coli. Skoraj je umrla, vnetnostni protein v krvi (CRP) pa je bil vseeno negativen! Bakterija je vseprisotna v našem okolju, večinoma smo z njo vsi okuženi, vendar v črevesju ne povzroča težav. Največkrat jo pojemo s hrano, kar povzroča med drugim okužbe sečil … Ni spolno prenosljiva bolezen, vendar imajo ljudje z njo precej zadreg, ker je fekalna. Zagonetno je predvsem, kako pride iz anusa v ženski organ … zato ti ginekolog reče, da si se napačno obrisala! Priznam, po internetu sem iskala, s čim se E. Coli premika, če ima kakšne nogice … V resnici pa je E. Coli vzrok za vsako okužbo mehurja, torej se po lulanju ne smeš brisati niti proti nazaj niti proti naprej … Na počitnice v Budvi sem pozabila, ker so bile totalna polomija. Take travme človek spravi nekam v podzavest. No, dobiš jo tudi s kopanjem v fekalno onesnaženi vodi.

Deset dni sem jedla Hiconcil. Prve tri dni sem imela drisko, zato sem do sedaj porabila 50 evrov za probiotike, da sem zdravilo sploh lahko obdržala v organizmu. Jesti jih bom mogla še vsaj 2 meseca, nekateri pravijo celo, da jih je potrebno jemati pol leta, dokler se flora ne uravnovesi, da si telo imunsko opomore. V ambulanto za spolno prenosljive bolezni, ker sem tam pač dobila zdravilo, sem šla vprašat, če bi mi podaljšali terapijo za tiste tri dni, ki so šli v nič in če se lahko naročim za ponoven test, ki bi potrdil, da je bakterija dokončno uničena. Zvem, da preverjanje ni potrebno, če bom imela spet težave, se lahko vrnem brez napotnice, čeprav mi je medicinska sestra malo pred tem namignila, da nimam tam kaj iskati, ker oni zdravijo spolne bolezni. Ginekologinja v zdravstvenem domu mi je pa rekla, da mi napotnica velja pol leta. Otepajo se me skratka tu in tam. Zakaj me ležerno zdravljenje moti? Ker je bakterija vse odpornejša na antibiotike in je že sama po sebi trdoživa. V resnici nisi upravičen do ponovnega testiranja, dokler se bakterija ne razmnoži in nato čakaš še 1 mesec na rezultate. Tako se vrtiš lahko v krogu v nedogled … In točno tako delajo tudi z vnetji mehurja. Nikoli po končani terapiji ne preverijo, ali je bila uspešna. Zato se večini žensk vnetja kar naprej ponavljajo; ker bakterije ne uničijo do konca, E. Coli se pa vmes privaja na antibiotik, ki postaja vse manj učinkovit. Celo pri otroških glistah ena terapija ne zadostuje! Zajedavci so trdoživi …

Po nekaterih antibiotikih, ki sem jih jedla od maja letos se je stanje izboljšalo, pri pred zadnjem se mi je vse skupaj še poslabšalo, ker ni bil dovolj močen ali so bile doze prešibke. Med vsakim jemanjem sem opazila, da sem se začela malo rediti, vendar sem vsakič po končani kuri začela kmalu spet hirati in vonj se je povrnil. S hrano sem lahko vonj nekoliko uravnavala, vendar s podobnim tempom kmalu ne bom imela več kaj jesti … Ne sme biti industrijsko pridelana hrana, ne sme biti v stiku s plastiko s hormonskimi motilci, ne sme biti postana hrana, brez sladkorja, bele moke, ne preveč oreščkov, čim manj meda, ki včasih tudi vsebuje antibiotike, pred kratkim so se zbirki pridružili še mleko in mlečni izdelki. Po njih sem smrdela iz istega razloga, antibiotiki v njih so prešibki, da bi bakterijo uničili, hkrati pa dovolj močni, da mi še bolj zrušijo floro in imunski sistem, ki je potreben v borbi z okužbo. V vseh teh letih mi je organizem imunsko popolnoma opešal. Mogoče so me s Hiconcilom celo uspeli razglistati, kot temu pravim, zdaj je za veselje še prezgodaj. Zaenkrat je stanje dobro, vendar nimam elektronskega noska in antibiotike sem nehala jemati šele v četrtek. Ko bom zavohala bakterijo, če jo bom, bo morala biti že zelo razmnožena, torej boma začenjali znova, medtem ko je zdaj, če je še prisotna v telesu že tako opešana, da bi jo še ena zaporedna terapija s Hiconcilom zlahka uničila … Zato pravim, da je potrebno testiranje in jemanje zdravil brez enomesečnega premora, kajti zdajšnje zdravljenje poteka po butalsko. Poleg tega trikrat na dan zmečem vase po nekaj milijard dobrih bakterij za en sev, ki jih moram sama plačati. Sicer višajo odpornost, a obenem odlašajo zdravljenje, če je zver preživela …