Piše: Matej Krajnc

Kulturni center Maribor 2020

Kriminalni roman Sonje Koranter je roman o demokraciji. Čisto enostavno. O demokraciji, ki je postala neobvladljiva, o dandanašnjih časih, ko ljudje nimajo nobene prave reči več med sabo in ko se v imenu svobode govora sme vse. Skozi vso knjigo nam govori nekakšen glas, ki ponavlja že znano resnico, da demokracija ni za ljudi. Ker ji nismo dorasli in vprašanje, ali ji kdaj bomo. Seveda lahko, da sem to “duhovno premiso” tudi prehitro preinterpretiral, a roman, ki je pred menoj, vsaj po dveh, treh branjih ne ponuja kakšnih drugih možnosti. Roman o demokraciji je hkrati roman o ljudeh, roman o duhu časa in roman o kontekstih, ki jih ta čas ponuja. Knjiga je siva, kot so sivi odtenki družbene mentalitete. Jezik v knjigi je neposreden in odločen. Ne, mislim, da se nisem zmotil.

Če bi hoteli odgovoriti na vprašanje, ki se zastavlja tudi na platnicah, torej kdo je Jago Grm in do kod segajo njegove lovke, bi lahko tudi pogledali okrog sebe na zunajknjižni družbenopolitični parket. Na najrazličnejše formate individuumov, ki jih vsak dan srečujemo in ki nam tako ali drugače umerjajo dneve in načrte. Saj avtorica pove čisto lepo in čedno (točneje: položi v usta): “V naši deželi vladajo demokratične vrednote, torej ima vsakdo prav – po svoje.” Ta “po svoje” je ključen tudi za žanrski razmislek, je-li pričujoča knjiga dejansko kriminalka ali politična satira, kot se sprašuje tudi zapis na platnicah. Well, v čem je pravzaprav sploh razlika med politično satiro in kriminalko – dandanes? Sploh obstaja? In če obstaja, kakšno vlogo ima v njej Jago Grm?

Ljudem ponudiš distrakcijo, s katero so zadovoljni ali pa ne, pa se ne bodo več menili za prave probleme. To je staro načelo vladanja … in tudi kriminala. Kdo drži žezlo, pri tem ni pomembno. Je to država ali paradržava – koga briga, dokler ne vemo. Jalovo početje bi bilo, če bi zdaj skušal razlagati vsebino knjige in se v dolgem zapisu poglabljati v psihologijo oseb; to naj bo sladka bralska naloga ravno zato, ker se na ravni hobotnice ponuja nešteto možnih odločitev. Videnj. Sklepanj. Kdo pa je zares kriminalec – iznajdljivec, oligarh, poslovnež, politik, absolutist, diktator ali pač volilno telo, ki ne ve, kaj je njegova naloga? Pa nikar ne mislite, da se to zgolj govori … med ljudmi, kot pravi stara pesem.