Piše: izr. prof. dr. Andrej Kirbiš, FF UM
Monografija »Povezanost igranja video iger z duševnim zdravjem« (Maribor: Kulturni center, 2021. XI, 95 str., ilustr. ISBN 978-961-7118-05-6) z več vidikov prinaša po obsegu kratek, a zato nič manj pomemben doprinos slovenskim psihološkim raziskavam na področju igranja video iger. Pretekle raziskave igranje video iger praviloma analizirajo iz prizme njihove (potencialne) škodljivosti, predvsem v smislu prekomernega igranja. Avtor monografije pa odnos med igranjem video iger in duševnim zdravjem postavi v širši kontekst.
V prvi vrsti poda pregled rezultatov tujih, predvsem ameriških raziskav, tudi takih, ki bodo bralke in bralce nemalokrat presenetile. Da lahko denimo igranje nekaterih zvrsti video iger – npr. ugankarskih video iger – izboljša nekatere dimenzije duševnega zdravja ni presenetljivo, bolj nepričakovano pa je, da lahko celo strelske video igre blagodejno delujejo na določene skupine ljudi (npr. na soočenje vojnih veteranov s posttravmatsko stresno motnjo). Čeprav veliko raziskav pogosto ugotavlja negativne učinke igranja video iger, pa je pomembno izpostaviti primere, ko lahko video igre prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju, še posebej ranljivih družbenih skupin.
Druga pomembna prednost monografije je, da avtor preuči različne vidike igranja video iger, tako količino, zvrsti, tipe, celo položaj kamere v video igrah. Navedeno je pomembno, saj kaže, da učinki (ali povezave) igranja video iger niso tako enoznačni in odvisni zgolj od količine igranja, ampak tudi od številnih drugih, a pogosto nepreučenih spremenljivk.
Tretjič, raziskava je bila izvedena na vzorcu mladih v Sloveniji v starosti 18 do 35 let, kar predstavlja razširitev polja preučevanja iz adolescentov na mlade odrasle. Slednje je pomembno tudi zato, ker se v zadnjih letih povprečna starost igralcev in igralk video iger povečuje. Ob številnih ugotovitvah pričujoče raziskave velja kot zanimivost izpostaviti odsotnost povezanosti med depresivnostjo in anksioznostjo s količino igranja video iger. Ker pa vendarle gre za presečno raziskavo na nenaključnem vzorcu, bi bilo v prihodnjih, predvsem longitudinalnih raziskavah, potrebno podrobneje preučiti odnos med igranjem video iger ter različnimi vidiki duševnega, pa tudi fizičnega zdravja ter zdravstvenimi navadami mladih. Ob tem bi bilo potrebno vključiti tudi kazalnike mladostnikovega družbenega položaja, saj lahko ta deluje kot dejavnik ali kot moderator učinkov igranja video iger.
Glede na porast uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v zadnjih letih, še posebej pa v času pandemije covida-19, je nadaljnja obravnava tematike zelo dobrodošla in pomembna. Do tedaj pa bo pričujoča monografija zanimivo čtivo, ne zgolj za psihologe, temveč tudi za starše, učitelje in vse, ki delajo z mladimi.