Advertisements
Stol je sveže prelakiran.
Ko je bil še nov,
ni nihče upal sesti nanj,
dokler ni ded
potegnil noža in dejal:
stolu jemljem junfer,
zdaj pa le sedajte nanj
in dobro izkoristite
ta čas!
Potem smo na stolu brali,
igrali karte,
metali z njega majhne kepice papirja,
skratka počeli čisto vse.
Ded je vsak dan še malo
porezbaril vanj in les je zaječal,
vsakič malo glasneje.
Ko je zaječal najglasneje,
smo imeli že vsi diplome,
ded pa je naslednji dan umrl.
Zdravnik je rekel: kap ga je, starca,
jaz pa vem, da ga je uročil stol.
Zdaj sedam nanj, a ne rezbarim.
Slika: Pixabay.com