Se lahko na kratko predstavite?
Moje ime je Nik Turk in sem dijak PGM (Prve Gimnazije Maribor). Na kaj sem ponosen? Predvsem na mojo poezijo (in druga dela, ki jih ustvarjam) – torej, če bi želel, da bi drugi vedeli nekaj o meni bi izpostavil predvsem to, da želim najti svoje mesto v svetu slovenske literature (seveda se zavedam, da ena pesniška zbirka oz. dve za to najverjetneje ne bosta dovolj, zato ne mislim prenehati “kaj kmalu”).
Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?
Ja, definitivno verjamem v umetnost ali bi sploh lahko temu zanikal; namreč, ob pogledu na Casperjevega “Potepuha nad morjem megle” pozabim na “svet”.
Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?
Nimam posebnega namena – pišem, zato, da se izpišem in ker menim, da so moje pesmi relativno dobre – Zakaj potem ne bi bile všeč tudi nekomu drugemu?
Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?
Torej, moj najljubši slovenski pesnik je Srečko Kosovel (njemu sem poslovil tudi pesem) in po tem svobodnem slogu, ki ga je “vpeljal” za čas ekspresionizma sem tudi osredotočil vse moje pesmi in njihovo strukturo, tako da je moj glavni cilj upanje, upanje, da bodo bralci Kosovela našli povezavo z njim v mojih pesmih.
Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?
Združevanje različnih ljudi, različnih področji v “eno”.
Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?
Izražanje čustev.
Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?
Poučnost, predvsem pa krajšanje časa.
Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?
Torej, ne morem govoriti za druge, vendar je moje osebno mnenje o njih zelo visoko (nad marsikaterim športnikom ali “televizijsko” osebnostjo).
Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?
Mislim da, na pretresljivo nižjem nivoju kot pred leti – predvsem zaradi modernih tehnologij.
Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?
Čeprav pogosto vidimo avtorje “vsiljevati” svoja mnenja, mišljenja in vidik (ne da je pri tem kaj narobe), pogosto preneham z branjem knjige, ko zasledim politične, cerkvene ali pa celo “rasne” tematike.
Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?
Ta, bi se po mojem mnenju lahko edino odražala edino v delih, ki se osredotočijo na to tematiko.
Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?
Čeprav sem kdaj že poskusil navdih “izvabiti”, sem dokaj hitro spoznal, da (vsaj pri meni) ta pride “nenapovedan”.
Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?
Napisal sem, kar sem napisal; če hoče kdo drug moje delo spremeniti mu sam ne bom “ovira”.
Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?
Pozitivne, res bi rad nekako povezal današnjo poezijo s tisto iz časa ekspresionizma.
Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?
Hobi – pisanje je moj “pobeg iz realnosti”.
Kdaj je knjiga zaključena?
Ko je avtor sam zadovoljen z njo.
Kakšen je vaš postopek pisanja?
Dobim navdih oz. idejo, jo zapišem na papir in jo oblikujem dokler nečesa ne ustvarim.
Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?
Ideja je zasnova, rokodelstvo pride kasneje, ko jo poskušaš uresničit.
Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?
Moje standarde, če z delom nisem zadovoljen, nisem zadovoljen s sabo.
Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?
Moje standarde, če z delom nisem zadovoljen, nisem zadovoljen s sabo.
Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?
O tem nisem nikoli pretirano razmišljal, seveda gresta obe “z roko v roki”, ampak nikoli ne bi rad prišel do položaja kjer bi pisanje “zasovražil” oz. bi mi bilo muka.
Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel?
Ja, seveda mi je sama knjiga dosti pomembnejša kot njena prodaja – mislim, da je to prioriteta oz. bi vsaj morala biti vsem avtorjem.
Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?
Deliti knjigo z drugimi.
Opišite bralca?
Bralec je oseba, ki vzame knjigo v roke, jo prelista ali prebere in čez nekaj časa to ponovi.
Vaša fotografija.
Sporočilo organizatorjem.
Vprašanja za knjižnega molja.
Kaj naredi knjigo?
Sporočilo organizatorjem.
Upam, da ste z odgovori zadovoljni in da nisem zgrešil bistva.