Piše: Matej Krajnc
Kulturni center Maribor, 2024
1992. Studio Tin Music. Potem 1996. Kif Kif. In zdaj Onstran luči, mini album z arhivskimi posnetki Boštjana Gartnerja, samospevca, ki s svojo glasbo odstira tišino. Mimohode. Reke in potovanja. Začelo se je v Tin Music 1992, a osem pesmi je ostalo v predalu. Peščica je v novih oblekah ugledala luč na Gartnerjevem prvencu Reka (1996), s teh snemanj pa je na pričujoči plošči en “outtake”, Povest dveh mest. Gartner ob izidu zapiše, da gre zagotovo za demo posnetke, a takšnih demo posnetkov bi bil marsikdo vesel za svoj končni izdelek. Zapiše, da so bili drugi časi, ko so te pesmi nastale; prav ima, scena je bila popolnoma drugačna, na avtorsko glasbo se je takisto gledalo nekolikanj drugače, a leto 1992 ni bilo slabo za kantavtorje: Pengovova Rimska cesta je dokazala, da avtorska beseda še seže do radijskih valov in Pigl je imel takrat celo manjši radijski hit s priredbo Ježkovega Vandrovčka. Pred vrati je bil nov kantavtorski val devetdesetih zlasti s ploščama Iztoka Mlakarja in Adija Smolarja, pa tudi rokerji iz osemdesetih so krenili na samostojne poti, zlasti t. i. “trije -in”. Gartner je takrat raje še malo počakal, leta 1996 se je z Reko suvereno pojavil na domači samospevski sceni in si potem spet privoščil daljši premor. Nato je leta 2020 nastala plošča Čas brez iluzij. Spet premor. Lani je izdal odmevno ploščo Mimohodi, ponatisnil Reko, si končno omislil tudi izvrstno spremljevalno zasedbo in zdaj je tu – bodisi sam bodisi z zasedbo, odvisno od miljeja.
Plošča, ki je izšla pri Kulturnem centru Maribor, je opremljena z arhivskim fotogradivom iz let 1985 in 1987. Gartner ugotavlja, da imajo pesmi “neko ugodno, prvinsko atmosfero in energijo, ki je možna zgolj v tistih letih ter ko nekaj delaš prvič.” Album obeležuje tudi 40 let Gartnerjevega samospevstva. Morda boš legla to pot sama, poje. Tu sta Ljubljana v dežju in Ulica jutra. Povest dveh mest po naslovu vleče na Dickensa, a Gartner je spreten in žlahten besedotvorec. Da je tudi izvrsten kitarist, tega ne smemo pozabiti. Arhiv, ki deluje kot bootleg. Vse skupaj pa kot mini plošča, ki jo bo skozi leta še zagotovo treba vrednotiti.