Video posnel: Vili Muzek, VHS, 1988
V tem članku vam posredujemo povezavo do video posnetka otvoritve likovne galerije, prvega multimedijskega prostora in pomembnega zbirališča pripadnikov alternativne scene 80tih v Mariboru. Maja 1988 je Dušan Hedl s somišljeniki, sodelavci, zainteresiranimi likovnimi umetniki, glasbeniki, performerji otvoril v Mariboru nov javni prostor, imenovan Galeria 88. Nahajala se je na naslovu Orožnova ulica 2, v pritličju sedanje stavbe rektorata Univerze v Mariboru, levo od vhoda.
Galeria 88 je bila med prvimi zares neodvisnimi multimedijsko-razstaviščnimi institucijami v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Mariborčani so t.i. neodvisnost vzeli zares. Galerija ŠKUC, ki bi naj bila nekakšen oddaljeni vzornik Galerii 88, je bila globoko institucionalizirana preko UK ZSMS vpeta v (sicer relativno ohlapne) študentsko-institucionalne okvire. Tudi Galeria 88 ni bila dolgo „divjak“, po letu in pol, ko je Hedl kot koordinator dejavnosti prevzel vodenje Kluba mladih, je postala del nastajajočega MKC Maribor oz. eden od najpomembnejših dejavnikov transformacije iz Kluba mladih v MKC.
Prvi je v Galerii 88 razstavljal mariborski multimedijski umetnik Jože Slaček. „Nastanek ali še bolje narediti galerijo v pritličju takrat še Kluba mladih v Orožnovi ulici je bilo drzno, vizionarsko in nujno. Brez tega prostora bi danes veliko težje govorili o kulturi v Mariboru in tudi v širšem regijskem smislu. Preprosto je Galeria 88 odprla in omogočila nove, drugačne načine predstavljanja vizualne umetnosti, nove načine podajanja literarnih del in bila znanilka postopnega uveljavljanja več predstavitvenih, performativnih in video ustvarjalnosti v tem okolju. Mario Marzidovšek in jaz sva si delila prostor v Domu ustvarjalnosti, ker so takrat bili urejeni ateljeji. Dušan Hedl me je povabil, da bi imel razstavo v novi galeriji. Sprva se mi je zdelo prehitro, ampak me je prepričal in tako so bile slike prvič na ogled javnosti. Odprtje galerije in razstave sta bili sočasni, tako da je bilo res veliko obiskovalcev. Žal so se kasneje, skozi nenehne selitve, slike izginile.“, se spominja Slaček.
Ob Slačku je bil eden od sodelavcev v najožjem krogu novega kulturnega centra Jože Kos Grabar: “Galeria 88 je bila pomembna samonikla kulturno-umetniška institucija v Mariboru v obdobju 1988-1990. Os njenega formiranja in delovanja je bil Dušan Hedl. V času novatorskega, alternativno kulturnega oz. ‘drzno mladokulturnega’ snovanja in ustvarjanja v Mariboru je omogočala javno predstavitev stvaritev zlasti na likovnem, pa tudi na literarnem, video, performance in glasbenem področju. Bila je tudi pomembno socialno vozlišče novih akterjev na takratni mariborski (sub)urbani alter-sceni, ki so jo pestile predvsem prostorske težave, tj. pomanjkanje avtonomnih javnih prizorišč in srečevališč. Galeria 88 je bila skupaj z Alternativno glasbeno delavnico Gustaf in Klubom mladih ter takratnimi ustvarjalci ter ostalimi protagonisti dogajanja v teh mariborskih mlado-kulturnih zatočiščih osrednje vsebinsko oz. programsko izhodišče za formiranje Mladinskega kulturnega centra Maribor.”
Na videu posnetku Jože Kos Grabar prepozna naslednje akterje takratne scene: Dušan Hedl, Jože Slaček, Branko Hedl, Marjan Milošič, Bojan Tomažič, Mario Marzidovšek, Marjan Bone, Goran Podgorelec, Marko Derganc, Andrej Fištravec, Irena Polak, Jasmina Vidmar, Vasja Eigner, Jože Kos Grabar, Zmago Jesenek, Dejan Dolšak, Alenka Kajzer, xy Brunker.
„Zelo naivno smo si predstvaljali vse skupaj, zato pa je uspelo. Če bi po uradnih poteh ustanavljali novi javni kulturni prostor, potem galerije, ki je spremenila tok kulturne scene v Mariboru, ne bi bilo. Leto in pol kasneje sem prevzel Klub mladih in logično nadaljevanje je bilo, da se ustanovijo sekcije nastajajočega Mladinskega kulturnega centra Maribor in sicer: Galeria 88, Klub MKC, Orto video (Jože Slaček), Švic art (Beno Artnak), literarna sekcija …. Te sekcije sem imenoval „podjetja“ v okviru MKC Maribor. Niti v sanjah nisem pomislil, da bi MKC prevzel organizacijsko obliko javnega zavoda, predstavljal sem si društvo v javnem interesu, najbližja mi je bila primerjava s KUD France Prešeren v Ljubljani. Bilo je zelo „modernistično, močno, razvpito, množično, trendovsko“ obdobje za center Maribora. Čez cesto je SNG Maribor vodil Tomaž Pandur. Ni bilo malokrat, ko so se avtobusi obiskovalcev gledališča iz Avstrije prebijali skozi kolone mladih obiskovalcev koncertov jugoslovanske punkovske in novovalovske vrhuške v Klubu MKC, ki sem jih organiziral skoraj po tedenskem zaporedju. Pričeli smo celo izdajati tiskan program prireditev v izredno veliki nakladi. Galeria 88 pa je prinesla v Maribor sodobne umetniške premike, na družbenem področju pa podporo osamosvojitvi Slovenije, saj je pravo popularnost pridobila z večeri v podporo četverici, ki smo jih organizirali Zdenko Kodrič, Dušan Hedl in Jože Kos Grabar“, prav tako smo mladinskost počasi preraščali in preimenovali MKC v Mestni kulturni center”, se spominja Dušan Hedl.
Logotip galerije Galeria 88 je oblikoval akad. slikar. Andrej Kustec, več o Galeria 88 pa na povezavi:
http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=galeria88