Na literarnem natečaju Novi roman 2026, ki ga razpisuje Kulturni center Maribor, je drugo nagrado prejel roman Simbioza avtorja Andreja Čoparja. Gre za zrelo, zadržano in izjemno dosledno literarno delo, ki se s tiho močjo osredotoča na intimni svet posameznika in na redko obravnavano temo simbičnega odnosa med materjo in sinom. Roman izstopa po etični občutljivosti, izčiščenem slogu in premišljenem ritmu, s katerim avtor bralca vodi v prostor tišin, neizrečenega in notranjih premikov.
V središču romana je Branč, brezposelni, svobodomiselni moški srednjih let, ki živi z materjo Darinko v blokovskem naselju. Branč zavrača prevladujočo logiko storilnosti, kariere in materialnega uspeha ter vztraja pri počasnejšem, minimalističnem načinu bivanja. Njegov vsakdan sestavljajo drobni rituali, prijateljevanja, glasba in razmisleki o smislu življenja. Z materjo ga povezuje poseben odnos, ki presega običajno razmerje med staršem in otrokom ter postopoma preraste v globoko čustveno in eksistencialno simbiozo.
Prelom v zgodbi se zgodi, ko Darinko na skupnih počitnicah v Dalmaciji zadene možganska kap. Branč se znajde v vlogi skrbnika in prevzame odgovornost za njeno nego, organizacijo življenja in soočanje z minljivostjo. Razmerje med materjo in sinom se v tem obdobju dokončno preoblikuje: postaneta sostanovalca, prijatelja in drug od drugega odvisna posameznika. Po Darinkini smrti Branč ostane sam, vendar ne zlomen – roman se zaključi v tihem, meditativnem tonu, ki ne govori o porazu, temveč o dostojanstvu, sprejemanju in svobodi, ki jo je mogoče doseči zunaj družbenih norm.
Žirija je roman Simbioza prepoznala kot suveren literarni dosežek, ki ne moralizira in ne ponuja enoznačnih odgovorov, temveč z redko empatijo dopušča drugačnost in nepopolnost. Prav v tej zadržanosti in etični drži roman doseže svojo največjo moč.
Andrej Čopar (rojen leta 1963) je avtor in glasbenik, ki se s pisanjem ljubiteljsko ukvarja že več kot dvajset let. Poleg literarnega ustvarjanja je dejaven na glasbenem področju; bil je ustanovni član skupin Kapela la Chateliere, Miusow Quartet in Miusow ter avtor in izvajalec solo pihalskega projekta Kdo je hotel ubiti tovariša Miusova?. V literaturi je razvil prepoznaven slog, pogosto zasnovan v drugi osebi ednine, s katero ustvarja neposreden in intimen nagovor bralca. Roman Simbioza predstavlja njegov literarni prvenec in hkrati potrjuje, da lahko sodoben roman svojo moč gradi na tišini, odnosu in človeški bližini.