Piše: Viktor Žakelj
Zemlja je končna količina. Človeštvu – vsaj do sedaj – ni uspelo odkriti planeta, podobnega Zemlji, katerega surovine in energente bi bilo mogoče na ekonomsko sprejemljiv način izkoriščati. Eksaktne znanost so z matematično natančnostjo izmerile količine surovin in energentov našega planeta, ki so na voljo človeštvu. Nekatere t.i. razvite države ta čas trošijo toliko surovin in energije, kot da ima človeštvo na voljo nekaj planetov, kot je Zemlja, v poprečju pa toliko, kot da imamo na voljo Zemljo in pol. Sem sodi tudi Slovenija.
Nekaj podatkov:
- Živalske in rastlinske vrste izumirajo. Ta čas je pred izumrtjem okrog
11 000 vrst.
- Vsak dan izumre ena rastlinska in živalska vrsta.
- Vsak dan umre okrog 1500 ljudi zaradi lakote.
- Morska gladina trenutno narašča 3 mm/leto.
- Za tono papirja je potrebno uničiti 17 »odraslih« dreves.
- Slovenija na dan menda izgubi 10 hektarjev plodne zemlje, Nemčija le »90 ha«, pa je več kot 17x večja.
- Zemeljskega plina je ob sedanjem obsegu porabe le še za cca 65 let.
- Nafte je menda še za vsaj 40 let.
- Slovenija uvozi 70% energentov.
- Ta čas na svetu okrog 13% prebivalstva nima dostopa do čiste pitne vode.
- Kar 60% površin, primernih za pridelavo hrane, je menda že degradiranih.
Dovolj. Teh podatkov je obilo: dnevno naraščajo in se spreminjajo. Človeštvo se tega zaveda, a odgovorov na to, kaj potem, ko izumre poslednja rastlinska in živalska vrsta, ko potrošimo zadnji liter nafte,
ko …, ni.
Bo to zagato rešila znanost, bo to rešil nov prihod Stvarnika – blagor tistim, ki v to verujejo, bo konec živosti planeta Zelja in se bo začela nova milijone in milijone let trajajoča nova evolucija?
Pustimo to futuristom, špekulantom vseh vrst, različnim tolažnikom, ki jih je iz dneva v dan več …
Postanimo pragmatiki in storimo vse, kar je mogoče, da bi vsaj podaljšali vek živosti našega planeta – človeštvo brez živosti planeta ne more, Zemlja brez človeštva lahko.