Piše: Viktor Žaklej

je znanost, ki se ukvarja z izdelavo, distribucijo in potrošnjo blaga. Ekonomija je družbena znanost. Proučuje človekovo ravnanje, ki skuša, kar se da optimalno, znotraj vsakokratnih naravnih in družbenih danosti, zadovoljevati svoje potrebe, tako dejanske kot izmišljene. Zato je ekonomija dominantna družbena znanost in zato imamo Nobelove nagrade za ekonomijo.

Pogosto je izrabljena, ni v službi zadovoljevanja potreb vseh ljudi, ampak le posameznih družbenih elit.

Del ekonomistov zadnjih nekaj desetletij pa je prepričanih, da je ekonomija naravoslovna znanost, ki mora z uporabo najrazličnejših matematičnih in drugih orodij zagotavljati najboljše izrabljanje proizvodnih tvorcev za doseganje dobičkov lastnikom kapitala. Delo je zanje brezosebni proizvodni tvorec, narava pa večna zaloga surovin in energentov, njena obnovitvena sposobnost pa da je konstantna.

Na podlagi empiričnih spoznanj v to dvomimo – narava je zato za nas končna količina. Zato sta tako klasična kot marksistična politična ekonomija nujni vzgojnoizobraževalni vsebini slehernega izobraževanja ekonomistov, še več: vse družboslovne, naravoslovne in tehnične inteligence.

Politično ekonomijo definiramo kot filozofijo ekonomije; brez politekonomskih znanj so ekonomisti le »ekonomisti – tehniki«, vešči ravnanja s stvarmi, ne znajo pa delati z ljudmi in za ljudi v okviru omejenosti naravnih virov.

Zato je treba vpeljati družbenoodgovorno gospodarjenje kot nov družbenoekonomski sistem, da bodo zanamci mogli živeti in preživeti.