Advertisements
okusil sem Sizifov švic, ga vpijal z viledo in jo ožemal v kengurujevo vrečo. tam je znoj zorel do primerne letine. eliksir baksuzluka sem stekleničil z zajetnim promilom dlak. to zato, ker kupec želi celotno, zelo imersivno izkušnjo. prebiranje puha iz pijače je Sizifov aperativ, služi kot prolog v neumno ideološko trpljenje. kotaljenje kamnov ni več mainstream, modno in hip in in je trpeti lagodno, udobno. po možnosti z opcijo modregazoba in wi-fi povezave. zato Sizifova steklenica ponuja oboje. tako lahko pivec nesrečnega švica obvešča sledilce svojih družabnih omrežij kako napreduje njegov ali njen safr. izdelek se bo tako tržil sam od sebe, saj človek človeku ne pusti, da bi trpel sam. pridružili se bodo Sizifovemu gibanju, namesto skale se bo kotalila snežna kepa. vse skupaj bo prijazno do 21. stoletja, saj nikomur ne bo treba iz hiše. otožniki bodo skupaj trpeli preko Skypa. vsake toliko bosta wi-fi in mobilni podatki onemogočena. takrat se bo vez med nesrečniki krepila in veselje ob vzpostavitvi povezave bo toliko večje. srečo bodo lahko izkazovali s spamom emotikonov. ko bodo steklenice prazne, se bo nehala tudi žalost. nakup bo enkraten, brez rednih strank. v iskanju nove flaše bodo prisiljeni ven, iz zaledja štirih sten. tam zunaj bo vsak našel nekaj drugega, vsem pa bo jasno, da je trpljenje za monitorjem nov trend hipsterdepresivcev, ki jih nihče ne jemlje več resno. bolečina je namreč bolj kredibilna izven dnevne sobe. iz nje lahko postaviš totem miru na domači parceli in sliko objaviš na Instagramu. virtualnost in všečke tako ali tako vsi nosimo po žepih.