Litterae Slovenicae, 2023
Piše: Matej Krajnc
Te dni se spet precej govori o olimpijskih igrah 1984. 40 let je mimo in živo se spominjam, kako ponosno smo ovijali šolske zvezke v podobe Križaja, Kuralta, Franka … no ja, tudi Hendrixa. Bonbone PEZ smo jedli iz Vučkota. Jože Trobec je čez noč postal legenda. Tisti čas je bil tudi še čas novega vala, post-panka in že čas novih tokov, štadionskega popa in različnih spojev narodnozabavne glasbe s popom, ki so vodili v turbo folk. Plošče so se prodajale na kile. V hiši ni smel umanjkati Politikin zabavnik. In vsem tistim, ki trdijo, da v bivši državi ni bilo kave, banan ali čokolade, je moč reči samo: očitno niste živeli v Jugoslaviji. Kava Franck, kava Merx, banane v vsaki trgovini, čokolade Gorenjka, Braco in Seka, ki so bile, si upam trditi, boljše od tedanje Milke. Ljudje so še celo brali in kupovali knjige. Tudi nosilce zvoka. Vozili so se z avtomobili, ki so tudi brez računalnikov prišli od točke do točke. Če si kakšno žaltavo zinil, morda oblasti ni bilo všeč, a kateri oblasti pa je? Demokratični? Ne bodite smešni, kar spomnite se na obdobje 2020-22. Teh besed seveda ne pišem zato, da bi nostalgiral za nekdanjimi časi, ampak zato, ker je tudi pričujoča knjiga nekakšen pričevalec o njih, z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi. Pa ne samo o nekdanjih, marveč tudi o sedanjih časih, ki so drugačni. Spomini se tudi drugače zapisujejo. In Esad Babačić je bil vedno mojster podejstvovanja spominov in kontemplacije nekdajnašnjika in dandanašnjika, kjer je, bi kak cinik citiral Panonskega mornarja, princip isti, sve su ostalo nianse. Ni čisto res, kajne, in tudi zato je dobro večkrat prebrati Babačićeve eseje. V njih je precej take Ljubljane, ki jo vedno bolj spoznavam skoz mnoga pričevanja, na Vodmatu sem denimo tudi sam živel štiri leta. Do športa mi ni, zato se kot bralec težko poistovetim s temi aspekti Babačićeve knjige, sem pa bralec, poslušalec in, kot bi rekel Dušan Hedl, eden nosilcev pankovske bakle iz osemdesetih, muzikant. In, kot Esad, tudi sam, sicer tehnični frik, težko vidim napredek v razčlovečenju, tehnika gor ali dol.
Angleška različica knjige je pred nami kot tretja publikacija Litterae Slovenicae v letu 2023. Prevod sta oskrbela Erica Johnson Debeljak in Lukas Debeljak, ki je spisal tudi spremno besedo. “Človek se počasi navadi lastnih zablod, in če ni pretiraval z načrti, ima veliko možnosti za ohranjanje zadostne mere optimizma …” Gre za optimizem skozi nostalgijo? Ne, gre za življenjsko držo. Spomini in njihova ubeseditev so njen pomemben del. Še pomembnejši del: resen uvid v sedanjost, ki nam, kot pravijo, prinaša blagostanje. In potem se ozremo okrog sebe …