Piše: Matej Krajnc
Igor Harb, Lijana Dejak, Jedrt Maležič in Aljoša Harlamov, urednik CZ, 29. 2. 2024. Foto: MK
Razprave o žanrih, potovanja skozi svetove, podzemlja, alter-kultura, prihodnost … o vsem tem lahko berete v novostih Cankarjeve založbe; danes ob 11.00 so v Konzorciju predstavili še nekaj zaloge iz 2023, med drugim integralno izdajo Temeljev Issaaca Asimova. Vemo, kako je Asimov v začetku petdesetih let 20. stoletja objavljal te knjige in kako so ta besedila izhajala že v časopisju. Temeljno delo znanstvene fantastike je zahtevno zgrajena epopeja, ki na 600+ straneh povzame tedanjo prihodnost, kot jo nekako živimo zdaj. Civilizacija v obliki večtisočletne vladavine galaktičnega cesarstva gre proti koncu svojega obstoja in za naslednja tisočletja kaže, da ne bo ravno prijetno. Medplanetarne vojne, boji, izkazovanje moči in premoči, tehtanje jajc … Nam je to kaj znano, tudi tistim, ki vztrajno trdijo, da tretje svetovne vojne še ni? Dogaja se že vsaj kako petletko, ta hip pa v obliki številnih vojnih žarišč po svetu in v medijski obliki dveh “velikih” vojn, o katerih si še vedno nismo na čistem. Vemo zgolj, da umirajo ljudje, ki niso nič krivi za pohlep “velikih”. Medplanetarna carstva na tak način propadejo, mi pa smo žilavi in se uničujemo v nedogled. No ja, če smo pošteni, je vmes že marsikaj propadlo, a se iz tistega nismo nič kaj naučili. Isaac Asimov tudi noče pametovati, njegov protagonist namreč skuša nekako omiliti ne preveč obetavno prihodnost. V prevodu Igorja Harba so zdaj Temelji na voljo za branje, zlasti pa v premislek. “So nori ti Rimljani!” je svojčas dejal Asterix. A takrat se je svet vrtel drugače.
Roman Lene Eltang s strukturo in elementi kriminalke, tako je povedala prevajalka Lijana Dejak, se dejansko ne pusti zverižiti v en žanr, podobno kot ne Asimov, ki v sebi nosi številne elemente vrst, zvrsti in žanrov; kris-kros torej, ki ga ne morete tako zlahka ujeti v literarno-teoretični primež. Struktura in elementi so povedni in tudi trupla dejansko so. So eksotične lokacije in tamanjenja, čemu jih ne bi bilo, tuhtamo, ko beremo, in tudi Petra, ki želi priti do dna, kako in kaj je bilo z njenim bratom, je vse prej kot tipična maščevalna pohodnica. Je zvita, tudi drzna, lahko simpatična ali ne, kakorkoli se boste odločili, a bolj kot osrednji lik (recimo) je zanimivo, kako v zgodbi šibajo pripovedovalci, ki niso nikoli tisto, kar mislite, da so. Zavajanje bralca? Zunaj območja udobja, ki ga zahteva povprečen bralec, če vzame v roke knjigo, kjer so trupla? Edgar Wallace ni lgal. Čemu bi lagal, moral je prodajati knjige in TV-filme. Leni Eltang vse to dol visi, popolnoma nič ji ni mar za povprečnega bralca, sele želi si bralca, ki bi ji bil kos. Zato v knjigo ves čas nastavlja drobcene kamenčke, peperminte za meduzo, zlasti pa za vse, ki mislijo, da so dovolj pametni, da se lahko merijo z domiselnim peresom.
Če niste brali prvega dela zgodbe o Vernonu Subutexu, odpuljenemu ploščarju iz “podzemnega” Pariza, storite to pred branjem pričujoče druge knjige. Vernon je še vedno v Parizu, a tokrat klošar. Ste kdaj brali Trebuh Pariza? Ste gledali Sladko Irmo? Vam je Jack Lemmon v vlogi Nestorja Patouja, naivnega policista, šel na jetra kot zvodnik? Vse to ta hip niti ni pomembno, je pa morebitna referenca, ki jo lahko izkoristite, če boste šli naprej brskat. Seveda, Zola in Jack s Shirley MacLaine vred sta del nekakšne “klasične preteklosti”, Pariz je v Sladki Irmi kljub vsemu precej romantiziran (da ne začnemo z Gershwinom, Geneom Kellyjem, Gigi, Lili itd.), dočim je pri Vernonu pred bralca/bralko postavljen v drugačni luči: krut, surov, a ne tolikanj smešen kot duhovit, pronicljiv, tudi ironičen. Je torej Vernon antijunak? Kdo sploh razmišlja o tem! Treba si je ogledati Alexovo oporoko in poravnati nekaj računov. Nato bo na vrsti tretja knjiga, menda še letos, pravita prevajalka Jedrt Maležič in urednik Sergej Harlamov.
Če seštejete vse strani tokrat predstavljene bere, se zgodi, da kar nekaj časa ne boste sestopili z avtobusa (če radi berete med potjo) ali pa s česa drugega (če ne berete na avtobusu). Vsaka od knjig je vredna poglobljenega razmisleka o teh in onih rečeh, ki jih imajo ljudje med sabo. In verjemite, ljudje imajo med sabo marsikaj, pa naj še tako trdijo nasprotno.