Advertisements
Če sem mrtev,
zakaj potem iz mene,
prihaja toliko besed?
Če sem mrtev,
zakaj potem mislim,
Na ta propadli svet?
Če sem mrtev,
zakaj ne poslušam jutranje molitve,
v oblakih nebeških?
Zakaj ne gorim v plamenih rdečih,
na dnu peklenega podzemlja?
Če sem mrtev,
zakaj sem potem živ?
Če sem mrtev, zakaj čutim vso to bolečino
in ne samo fizične,
katero delam si sam?
Mislim tudi psihično,
katera je kriva, da trpim.
Da, mrtev sem
in to je moj pekel.
Moja sodba je to,
da bom v večnosti tpel,
brez, da bi lahko sploh videl tvojo lepoto.
Zato sem mrtev,
ker te ne slišim,
ker te ne vidim,
ker te ne čutim.
Mrtev sem,
ker samo ob tebi lahko živim.