Nekega popoldneva je na vratih babice in dedka glasno pozvonilo.
»Upam, da sta Pia in Ema. Že ves teden ju ni bilo.«
Dedek je odprl vrata in deklici sta kot vihar pritekli v dnevno sobo.
»Zdravo, babi, zdravo, dedi. Prišli sva, ker je očka že skoraj zdrav. Rekel je, da mu brez najine pomoči ne bi uspelo.«
»Veš, babi, zato je tako hitro ozdravel, ker sva z Emo vsak dan skrbeli zanj,« je ponosno dejala Pia, »jaz sem mu pripovedovala pravljice, Ema pa mu je menjavala hladne obkladke, ko je imel visoko vročino.«
Nato je pokazala na rožnato škatlo, ki jo je držala v rokah.
»Kaj pa je v škatli?« je zanimalo dedka.
»Mamica nama je kupila zdravniške pripomočke, ker sva želeli skrbeti za očka,« je odgovorila Pia.
Ema pa je dodala: »Vsak dober zdravnik mora imeti slušalke.«
»Pa pojdimo pogledat očka, če je že skoraj zdrav,« je predlagal dedek, »babičina pita mu o gotovo pomagala do končne ozdravitve.«
Družno so zakorakali do sosednje hiše, kjer je živela mlada družina. Doma si je Ema nadela slušalke in takoj pregledala vse svoje punčke in plišaste živali. Ko je ugotovila, da so vsi zdravi, je poskušala pregledati še hrčka Pepija. Hrček pa kot hrček: vrtel je svoje kolo in Eminega prigovarjanja, naj se ustavi, sploh ni hotel slišati. Razočarana je začela nabirati usteca v jok. Očka jo je potolažil: »Veš, Ema, Pepi je zagotovo zdrav, sicer ne bi mogel s takšno hitrostjo vrteti svojega kolesa. Jaz pa se ne počutim še čisto dobro. Vesel bom, če boš pregledala mene.«
Ema je vzela svoje pripomočke, si oblekla belo majico in začela s pregledi. Pia, ki bo šla letos že v šolo, pa je zapisovala podatke v beležko.
»Hura, vsi smo zdravi!« sta zaključili.
Pospravili sta zdravniške pripomočke in se odpravili gledat najljubšo risanko.
Iz knjige za otroke Zgodbe iz babičine skrinje.
Naslovnica Nika Šešerko.
Ilustracije v knjigi: učenci Osnovne šole Rada Robiča Limbuš.