Piše: dr. Marija Švajncer
Slovenska pisateljica Ksenija Šešerko je pri Kulturnem centru Maribor objavila knjigo-valovanko z naslovom Še ene zgodbe iz babičine skrinje (2021). Avtorica se je domislila, da so delo ilustrirali kar otroci. Lia Bele, Kiara Skudnik, Luka Brlek, Špela Hadner, Ema Borucky in Nika Šešerko so pod mentorskim vodstvom Simone Lobnik, Jasne Antolinc, avtorice knjige Ksenije Šešerko in Jasne Caf narisali ljubke in razgibane ilustracije, polne veselja in radoživosti, kakršna je tudi vsebina knjige Še ene zgodbe iz babičine skrinje.
Ksenija Šešerko je napisala zgodbe za otroke, v katerih prevladujejo optimizem, plemenitost in dobronamernost. Opisani so družinski odnosi, ki so že skoraj idealni, vsekakor pa idilični in polni naklonjenosti med družinskimi člani. Mama, oče in hčerkici živijo harmonično življenje, predani so drug drugemu in povezani med seboj; njihovo vedenje je prizanesljivo in prisrčno. Če se komu od njih zgodi kaj neprijetnega, prehlad, kako presenečenje ali zaplet v nepredvidljivih okoliščinah, jim ni vseeno za takšne ali drugačne pripetljaje svojih bližnjih in so nemudoma pripravljeni priskočiti na pomoč. Pisateljica verjame v moč skupnega ravnanja in ponovi staro modrost: »… v slogi je moč, pravijo, stopili ste skupaj in vsak je prispeval svoj delež. Kadar družina stopi skupaj, lahko nastane samo nekaj dobrega.« Prepričana je, da je vse tako, kot mora biti.
Pisateljica umesti dogajanje v čas od zime do jeseni. Pozimi deklici s pomočjo odraslih napravita snežaka, jeseni ena izmed sestric gre že v šolo, druga pa se kuja, da mora ostati v vrtcu. Pomemben delež v družinskem dogajanju in vpliv nanj imata tudi babica, nekdanja učiteljica, in dedek. Stari starši stanujejo v bližini, dvojčku, ki se drži hiše mlade družine. Odrasli so razumevajoči in prijazni, za deklici si vselej vzamejo čas. Prisluhnejo in spremljajo, kaj se jima dogaja, ter opazijo vsako najmanjšo spremembo in podrobnost v njunem odzivanju. Greje ju ljubezen, samozavestni sta, simpatično zgovorni in razposajeni, nikakor pa ne poredni, temveč vljudni in lepo vzgojeni punčki. Učita se igranja na glasbilih, zatopita se v otroško igro in ponoči sanjata o tistem, za kar si želita, da bi se zgodilo podnevi. Ko še ni snega, se v sanje prikrade sneženi mož in vse v zvezi s tem prijaznim ledenim možakarjem je videti pristno in praznično.
V družini se marsikaj zgodi, med drugim tudi bolezen: prehlad se polasti vseh po vrsti, le babica in dedek ostaneta zdrava. Na dan žena je ljubezen treba izkazati z dejanjem in ne samo z besedami. Oče in deklici se lotijo priprave lazanje, mamičine najljubše jedi, in svojo sorodnico osrečijo z okusnim presenečenjem. Kadar se imajo ljudje radi, je mogoče marsikaj izvesti. V družini je očitno tudi spoštovanje, ki se kaže v tem, da so vsi strpni, dobri in naklonjeni drug drugemu. Lepo skrbijo za hišnega ljubljenčka, navihanega hrčka. Tudi sicer narava in vse, kar je povezano z njo, v teh zgodbah igra pomembno vlogo. Zdaj sije sonce in je toplo, drugič dežuje, zima vabi s svojo belino in kliče na zasneženo pobočje.
V kriznem in s korono obloženem času tako pozitivno naravnana knjiga, v kateri je ena sama dobrota, učinkuje prav prijetno, poživljajoče in spodbudno. Pisateljica Ksenija Širovnik nas uči, da je življenje lahko lepo in čarobno, medčloveško odnosi pa ubrani, ljubeznivi in osrečujoči.
Otroci so svojo risarsko nalogo vzeli zelo resno. Nika Šešerko je naslovnico narisala v obliki stripa in v prvi oblaček umestila izjavo, da so zgodbe super, v drugega pa vzklik: »Zelo zanimivo!« Lia Bele je upodobila očka, ki deklico stisne v svoje naročje, potem ko jo je navihan prijateljček prestrašil z napihljivo plavutjo morskega psa. Kiara Skudnik na risbi pričarala punčkino osuplost in hkrati ponos, da je za pogumno dejanje, pomoč sestrici, ki se ji je v vodi izpraznil rokavček, dobila pravo pravcato medaljo. Lia Bele je narisalo sobo, spečo deklico v postelji in snežaka z loncem na glavi, pač takšnega, kakršni morajo biti snežaki, čeprav se sprehajajo samo v dekličinih sanjah. Luka Brlek je zdravnico, ki pregleduje malo bolnico, narisal, kako prizadevno kleči na kolenih. Punčka je majhna in neznatna, žival ob njej, morda hrček, pa velikan. Otroci imajo radi živali in jih tako pač vidijo. Na risbi Špele Hadner so vsi dobre volje. Trojico, mamo in deklici, je en sam smeh, nad njimi pa letata velikanski čebeli. Tudi čebelama gre na smeh. Morda sta osi, pa nič zato. Ema Borucky nas popelje v šolsko učilnico: prijateljici, ki sedita v isti klopi, sta videti dobro razpoloženi in polni pričakovanja, učiteljica pa je, kot se spodobi, resna in učena. Nika Šešerko na koncu prispeva še risbico srečne in zadovoljne družine. Ena od deklic skoči visoko v zrak, očka, prikupni plešec, ji pri tem pomaga, mlajša sestrica pa je nekoliko nejevoljna. Le kaj se ji podi po glavi? V oblačku se bohoti kraljica, deklica pa je najbrž neučakana, da ne more v šolo in bo še eno leto hodila v vrtec. Tudi tam je čisto v redu. Obetavne slikarke in domiselni slikar uporabljajo močne in tople barve, le morje, v katerem se pojavi nepridipravi morski pes, in nebo nad njim, sta narisani s hladnimi barvami. Tako tudi mora biti.
dr. Marija Švajncer
V svetu, kjer dnevno iztrebimo stotine hektarjev gozda, smo na novo premisliti način izdelave knjig.
VALOVANKA je nov, inovativen način izdelave trdo vezanih knjig, ki smo ga razvili pri Kulturnem centru Maribor. Knjige vezane s tehniko Valovanke so izdelane iz recikliranih materialov, so ročno delo, prav tako pa so lažje kot običajne trdo vezane knjige. Namesto lepenke uporabljajo valovit karton iz ostankov embalaže in proizvodnje promocijskih izdelkov.
Ker se pri izdelavi bolj kot na natančnost stroja zanašamo na skrbno delo človeških rok, dobijo naše knjige pridih unikatnosti in topline. Vsak pregib morda ni na črti, vsak kot ni 90 stopinj, ampak menimo, da pozitivne lastnosti teh izdelkov pretehtajo surovost industrijske natančnosti, da toplina človeških rok pomeni več kot rez na črti.
V svetu, kjer je čas vsak dan bolj na tanko odmerjen, nemara ni večjega užitka, kot sesti pod drevo in brati dobro knjigo. Mi poskrbimo, da ostaneta oba. Drevo in knjiga!
V upanju, da boste z nami delili navdušenje nad temi izdelki vas pozdravlja,
ekipa Kulturnega centra Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo“Operacija JR CzK 2020-2021 – Valovanka – knjiga na valovih kreativnosti”
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
