Blizu, blizu se sveti …

Koncert Večne glasbe s štirimi glasbeniki
Piše: Franc Križnar

Tokratni letošnji 4. ali zaključni koncert 32. edicije kamniškega festivala Musica aeterna/Večna glasba sta v prezbiteriju baročne ž. c. Marijinega vnebovzetja v Meknijah (pri Kamniku) na 2. adventno nedeljo (8. dec.) vtvorili dve dami tega koncerta: prvakinja mariborske Opere SNG sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in prva harfistka-solistka osrednjega državnega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije n Ljubljani Urška Križnik Zupan. S ciklom štirih samospevov Claudea Debussyja, Benjamina Ipavca in Richarda Straussa sta več kot uvedli tale večer. Bili sta preprosto več kot debut (začetek po franc.), saj je bil njun tokratni kamniški »debut« ubran po francosko naslovljen v Debussyjevi Zvezdnati noči. Začetek v francoščini in v petju pevske solistke na pamet, je obudil tudi spomin na prvo cedejko, ki sta jo umetnici že posneli in izdali. Prepričljiv vokalno inštrumentalni tandem je nadaljeval svoje tokratno prepričljivo glasbeno poslanstvo prek dveh del-samospevov Benjamina Ipavca): V spominsko knjigo in Romanco….

… da bi se pevsko-harfnemu paru v poslednji iz tega ciklusa pridružil še odlični flavtist Matej Zupan, pedagog na ljubljanski AG. Kajti tale blok so omenjeni trije končali s samospevom Morgen/Jutro za glas, flavto in harfo Richarda Starussa. Prepričljiva ali kar fascinantna soigra celotne trojice, zdaj ubrana že manj solistično pa za to veliko bolj komorno. Flavtist in harfistka pa sta še sama odigrala še eno priredbo Ples blaženih duhov iz opere Orfej in Evridika Christopha Wilibalda Glucka. V zdaj že skupnem umetniškem in življenjskem paru sta umetnika prefinjeno odigrala omenjeni fragment tega večera na sam dan Marijinega brezmadežnega spočetja. Njune tonske podobe, inštrumentalna razmerja ter poustvaritev subtilnega plesa je pomenila mnogo več kot predstavitev še ene formalne priredbe. Res pa je, da bil cel večer v znamenju prav slednjih-priredb; seveda tako zaradi predstavljenih zasedb ter včasih tudi nenavadnih kombinacij le-teh.

Za naslednji sklop kar štirih »znamenitih arij in drugih izbornih skladb iz domače in tuje glasbene zakladnice« pod skupnim naslovom Blizu, blizu se sveti … se je pevska solistka (A. Zakonjšek Krt) preselila iz prezbiterija na cerkveni kor. Zakonjšek Krtovi pa se je zdaj v pretežno slovenskem delu repertoarja za orglami pridružil še njen umetniški in zakonski partner pevec/baritonist in organist Primož Krt, kar neke vrste domačin. V nemški ariji Dank sei dir, Herr Georga Friedricha Händla sta uvela tale svoj samostojni nastop. Njun slovenski finale na koru pa sta nadaljevala s priredbo Franceta Gačnika Adventna tudi našega Martina Železnika, pomenljivo Adventno. Tokrat sta oba nastopila v vlogi pevskega dueta in s spremljavo orgel, kar pomeni, da se je sopranistki Zakonjšek Krtovi v dvospevu pridružil še pevec P. Krt, ki je obenem pel in igral na orgle. Na še en odličen slovenski orgelski inštrument (delavnica Antona Škrabla, 2009) je igral torej P. Krt, ki je spremljal sopranistko še v ariji Kdo je ta iz (prvega) slovenskega oratorija Assumptio Beatae Mariae patra Hugolina Sattnerja in še en dvospev K nebu povzdignimo solzne oči še ene pozabljene ali komaj kaj znane Brede Šček. Da bi se tudi umetnika s kora preselila spet v prezbiterij prelepe mekinjske baročne kraljice …

… sta ju z 2-stavčno Sonato za violino (flavto) in harfo pričakala M. Zupan in U. Križnik Zupan; še ena od tonskih in izvedbenih perfekcij omenjenih. Potem pa se je tradicionalni solistki in spremljevalki harfistki U. Križnik Zupan spet pridružila pevska prvakinja A. Zakonjšek Krt. Kot je spored obljubljal, sta ga nadaljevali z (opernimi) arijami. V italijanščini je bila to arija Laurette O mio babbino caro/O moj dragi papa iz opere Gianni Schicchi Giacoma Puccinija in eden njunih tovrstnih vrhuncev: arija Rusalke iz istoimenske opere Antonina Dvoržaka v 1. dejanju, arija o mesecu … Ne le zaradi pevkine striktno operne dikcije v izvirni češčini in še vedno na pamet, je bil soroden ali celo večji delež harfistke. Saj ta vključuje ne le skoraj identični harfni uvod v orkestrsko spremljeavo v to arijo, pač pa vsa njena prepletena spremljave: predigre, medigre in poigre so bile prave vragolije naše »prve« harfistke. V ariji Norme Casta diva iz istoimenske opere so nastopili spet trije: sopranistka, flavtist in harfistka. Ta vokalno inštrumentalni trio je izvedel še arijo Una flute invisibile Camilla Saint-Saënsa. Da bi končno …

… tudi v prezbiteriju in pred polno zasedeno cerkvijo hvaležnega občinstva nastopili vsi štirje hkrati: na sporedu je bila še ena priredba popularnega sopransko-baritonskega dueta Pamine in Papagena iz popularne Mozartove opere Čarobna piščal. Vsi štirje so bili spet več kot prepričljivi. Še kako visoko je segel tale njihov skupni in finalni domet, da si je občinstvo priploskalo kar dva dodatka: dve priredbi Marijnih pesmi in sicer Caccinijevo Ave Marijo in Gruberjevo O, mati čistega srca.

Tako je tudi tale letošnja kamniška 4. prireditev, koncert Musia aeterna/Večna glasba, produkcija, dramaturgija in izvedba v realizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kamnik in njenega vodje Toneta Ftičarja več kot uspela; s tradicionalno materialno pomočjo Občine Kamnik. Tako je bila omenjena prireditev, ki zaradi odzivnosti občinstva in pogojev (cerkveni in drugi prostori v Kamniku in Mekinjah) kar kličejo po nadaljevanju, z vsemi štirimi vrhunskimi umetniki več kot odlična. K temu so seveda v prvi vrsti pripomogli vsi štirje umetniki, programski vložek in nenazadnje: nezamerljiv delež slovenske glasbe v njem. Pa tudi naklonjenost aktualne cerkvene oblasti (in osebno župnik Pavel Pibernik) daje prirediteljem v nadaljevanju nova upanja. Umetnostni in drugi (izvedbeni) pogoji pa kar kličejo k nadaljevanju vsega tega.