Recenzija knjižne monografija, ki je izšla ob 50-letnici obstoja Inštituta za cerkveno glasbo »Alba Vidakovića« Katoliške bogoslovne fakultete Univerze v Zagrebu leta 2013
Piše: Franc Križnar
Kljub temu, da je od izida te knjige minilo že 12 let, da je Inštitut medtem praznoval še eno manj okroglo 60-letnico pa so njeni vsebina, vpogledi, tradicija, rezultati in aktualnost trenutka skoraj večni. Že pedigre hrvaške cerkvene glasbe, njeni rezultati in stanje so porok za vse to, kar vsaj deloma prikaže in opiše omenjena Zlata preteklost. Na borih manj kot 200 straneh so avtorice s. Katarina Koprek, Ruža s. Domagoja Ljubičić in Marija Ferlindeš za izdajatelja Hrvaško društvo cerkvenih glasbenikov in Katoliška bogoslovna fakulteta Univerze v Zagrebu uredile in popisale več kot zgolj formalno statistično v besedah in poglavjih ter v slikah celotno zlato, 50-letno zgodbo omenjenega razvoja. Za izdajatelja knjige je podpisan Tonči Matulić, tedaj tudi aktualni dekan KBF. Recenzenta knjige sta bila ugleda hrvaška teologa Slavko Slišković in Nenad Malović. Lektorici sta bili Ancila Vukoja in Vlasta Tkalec. Knjigo je grafično uredil in opremil Tomislav Košćak.
Po pozdravni besedi kardinala Josipa Bozanića, zagrebškega nadškofa in velikega kanclerja KBF-a je na začetku še popotnica monografiji, ki jo je prispeval in podpisal T. Matulić. Še tretji uvodnik pa je prispeval Miroslav Martinjak spiritus agens glasbenih in teoloških študijev, urednik, skladatelj, dirigent in organist Miroslav Martinjak (Per aspera ad astra//Po trnovi poti k zvezdam). K. Koprek je prispevala (prvi, uvodni, znanstveni) članek Zgodovina in poslanstvo ICG »A. Vidakovića« KBF Univerze v Zagrebu. Tako kot je že ta članek opremljen s tabelo in slikami, sledi tudi v osrednjem, avtorskem in uredniškem delu, ki z naslovom Profesorji, sodelavci in študenti predstavlja osrednji, glavni del knjige (več kot 100 str.).
V njem najdemo popise velikih kanclerjev: Franjo Šeper, Franjo Kuharić in J. Bozanić ter dekanov KBF (Jordan Kuničić, Tomislav Janko Šagi Bunić, Vjekoslav Bajsić, Celestin Tomić Dinko, Roko Bonaventura Duda, Josip Ćurić, Juraj Kolarić, Franjo Šanjek, Tomislav Ivančić, Josip Baloban, Tomislav Zdenko Tenšek in Tonči Matulić), predstojnike ICG »A. Vidaković:« Albe Vidaković, Anđelko Milanović, Izak Špralja, Miroslav Martinjak in Mirta Kudrna (R. s. D. Ljubičić), prvega in preostalih profesorskih zborov, zunanjih sodelavcev, klavirskih pedagogov in učiteljev hrvaškega jezika, pedagoge drugih kolegijev in sobotne smeri, tajnikov oz. tajnic, seznam (vseh) rednih študentov in diplomantov, nagrajencev, vpisanih na ICG in hospitantov-izrednih študentov (od 1963 →; M. Ferlindeš), študentov sobotne šole za organiste in popis diplomskih del.
Prikazana je tudi aktivnost ICG: kronološko poročilo o delu od njegove ustanovitve pa do danes (→ 2013) s še posebnim zaključkom o njihovi izdajateljski dejavnosti. Med njo so na prvem mestu revije oz. časopisi, od katerih nekateri izhajajo še danes: Sv. Cecilja, Musicus et cantor, Cithara octohorda, Nova cerkvena pesmarica, Muka in številne druge samostojne znanstvene in strokovne monografije. Te se v večini primerov nanašajo na cerkveno glasbo: Prihodnost s tradicijo (K. Koprek), Gregorijansko petje (G. s. M. V. Tkalec, M. Martinjak), Psalmodija (R. s. D. Ljubičić), Cerkvene popevke iz Hercegovine (N. Luburić), Moč pete besede (K. Koprek) idr. (R. s. D. Ljubičić). Avtorji le-teh so toprej ugledni hrvaški pisci, pedagogi in eminentne osebnosti cerkvene glasbene kroatistike še danes.
Lep spomenik, ki bi mu glede na leto izdaje lahko pripisali kanček zaprašenosti, ampak je aktualen tudi zato, ker je takrat obeležil omenjeni okrogli jubilej, poleg tega pa njen crescendo še kar traja. Kljub morda danes že zamenjanim ali celo pokojnim sodelavcem pa duh cerkvene glasbe nad Zagrebom in Hrvaško z njihovega sedeža (in od drugod) na zagrebški Vlaški ul. 38 v samem starem mestnem jedru, še kar bdi in veje.