Piše: Izak Špajzer
Leta 1965 je Evropska zveza radijskih postaj oz. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) prvič ustanovila Evroradijski jazz orkester (EJO) in tako začela s projektom, ki je lani dopolnil okroglih 60 let. Tekom let je orkester zamenjal več imen, med drugim se je imenoval EBU/UER Big Band, EBU Big Band in Euroradio Big Band, po združitvi s projektom Swinging Europe je postal znan kot European Jazz Orchestra, trenutno pa obstaja pod imenom Euroradio Jazz Orchestra.
V okviru projekta se vsako leto zbere orkester vrhunskih mladih jazzistov iz članic EBU-ja, ki gostuje vsako leto v drugi državi. Med množico vrhunskih glasbenikov, ki so v 60 letih popolnjevali vrste Evroradijskega jazz orkestra, najdemo tudi številne Slovence. Med njimi lahko omenimo Petra Ugrina, Toneta Janšo, Ratka Divjaka, Lojzeta Krajnčana, Andyja Arnola, Primoža Grašiča, Dominika Krajnčana, Tadeja Tomšiča, Renata Chicca, Blaža Trčka, Roka Štirna, Jureta Pukla, Lovra Ravbarja, Vida Žgajnerja, Andreja Štreklja, Žiga Murka itn. »Šestdeset let druženja, skupnega ustvarjanja in snovanja evropske prihodnosti je rodilo zavidanja vredno število izvrstnih koncertov, novih kompozicij in smernic novega evropskega jazza,« je v spremnem besedilu zgoščenke zapisal Hugo Šekoranja, urednik za jazz na Programu Ars Radia Slovenija, ki je med letoma 2010 in 2019 vodil skupino jazzovskih producentov EBU (EBU Jazz Producers Group).
Slovenski dirigenti so omenjeni orkester do sedaj vodili štirikrat. To so bili Jože Privšek, ki je orkester vodil dvakrat, Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič. Lahko še omenimo, da je orkester lani tretjič gostoval v Sloveniji, hkrati pa se je četrtič zgodilo, da sta v orkestru nastopila dva Slovenca, orkestru pa je dirigiral Slovenec. Prvič se je to zgodilo leta 1988 v Novem Sadu (dirigent Jože Privšek, saksofonist Andy Arnol, pozavnist Lojze Krajnčan), zatem pa še trikrat v Ljubljani: leta 1997 (dirigent Jože Privšek, saksofonist Tadej Tomšič, kitarist Primož Grašič), leta 2010 (dirigent Tadej Tomšič, vokalistka Nina Strnad, kontrabasist Aleš Avbelj) in nazadnje leta 2025 (dirigent Matjaž Mikuletič, vokalistka Joliette Anžlovar, kontrabasist Jošt Lampret).
V lanskem jubilejnem letu je orkester najprej 12. maja gostoval v ljubljanski Cukrarni, dan zatem pa se je predstavil še v zagrebškem Klubu Kontesa, kjer je tudi posnel pričujočo zgoščenko. V EJO-ju so tudi tokrat zaigrali nadarjeni mladi evropski jazzisti: trobentači Edouard Monnier (Francija), Jurica Bajević (Hrvaška), Linnea Jonsson (Švedska) in Mikkel Dahl Amundsen (Norveška); pozavnisti Anna Šteklová (Češka), Anoushka Nanguy (Združeno kraljestvo), Paco Montenegro (Nemčija) in Gloria Ryter (Švica); saksofonisti Nikita Korzoun (Estonija), Miłosz Pieczonka (Poljska), Gregor Storf (Avstrija), Darius Blair (Nemčija) in Björgvin Ragnar Hjálmarsson (Islandija); kitarist Mindaugas Stumbras (Litva), kontrabasist Jošt Lampret (Slovenija), klaviaturist Matīss Žilinskis (Latvija), bobnar Severi Sorjonen (Finska) in vokalistka Joliette Anžlovar (Slovenija). Kot že omenjeno, je orkester vodil Matjaž Mikuletič, ki je leta 2004 kot pozavnist tudi sam sodeloval v EJO-ju. »Ko smo začeli, je izgledalo kot neka slika iz puzzlov, ki je razsuta in se v prvih desetih sekundah zelo dobro sestavi do nekih 70 %, za teh 30 % imamo pa vaje in tako se bo slika sestavila v homogen orkester,« je po prvi vaji orkestra povedal Mikuletič, ki je za koncerta z orkestrom pripravil dvanajst lastnih skladb, od katerih je deset uvrščenih na pričujoči zgoščenki. Mikuletič je skladbe ustvaril v obdobju petnajstih let, v njih pa je zajel različne stile, od swinga do salse, sambe, funka in popa. Članom orkestra je v njih namenil veliko svobode za improvizacijo, tako da so se lahko vsi predstavili tudi kot solisti. Joliette Anžlovar se je kot vokalistka predstavila v šestih skladbah, besedila zanje pa so prispevali Aleksandra Krečič, Miha Hawlina ter Bruno in Tita Urh.
Kot tonski mojster se je pod izdelek podpisal Saša Wozdecky, za zvočno podobo je skrbel glasbeni producent Pavao Slabinac, urednica in voditeljica pa je bila urednica na Radiu HRT Jelena Balent. Oblikovanje izdaje je bilo v rokah Vesne Vidmar, fotografije pa je prispeval Adrian Pregelj in posamezni člani orkestra. Nad projektom so bdeli še urednika Laurent Marceau in Monica Schütz ter vodja glasbenega programa EBU Pascale Labrie, vse skupaj pa je potekalo pod budnim očesom izvršnega producenta Huga Šekoranje. Zgoščenko je založila Založba kakovostnih programov RTV Slovenija (vodja projektov Gašper Salobir) v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom Ars in hrvaškim nacionalnim radiem HRT.