Predavanje IZAKA ŠPAJZERJA v Arhivu Republike Slovenije

Piše: Franc Križnar

Logotip ARS-a

Ob letošnji ugledni 80-letnici našega Big Banda in njegovih predhodnikov vse od njegove ustanovitve (1945) se je tudi tako ugledna slovenska arhivska inštitucija kot je osrednji Arhiv Republike Slovenije, odločil za obeležitev le-te. Na predavanju se je predstavil eden mlajših slovenskih zgodovinarjev, po dodiplomskem in postdiplomskem študiju zgodovine na ljubljanski FF UL mag. Izak Špajzer (1996),tudi sam (iz)šolani glasbenik. Njegovi diplomska (2019, mentor Mitja Ferenc) Zgodovina jazza na Slovenskem in magistrska naloga Razvoj jazza na Slovenskem v 50. in 60. letih 20. stol. (2023, mentor Bojan Balkovec) sta bili dobri osnovi, na podlagi katerih je avtor zgradil svoje predavanje ter prav prek obeh omenjenih naslovov ter zadanega naslova predavanja osvetlil ne le naš Big Band, temveč kompletno in kompleksno slovensko jazzovsko glasbeno sceno. Neposredno vpeto v evropski in tovrstni svetovni glasbeni prostor. Kaj vse se je v zakulisju našega Big Banda vseh teh več kot 80 let dogajalo tudi jazzovsko aktualnega pa seveda na omenjenem predavanju (12. jun. 2025).

Izak Špajzer, portret

Leta 2025 obeležujemo pomembno obletnico: 80 let delovanja edinega slovenskega poklicnega jazzovskega orkestra, Big Banda RTV Slovenija. Njegova zgodba se je začela leta 1945, ko je bil ustanovljen kot Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL). Špajzerjevo predavanje pa je podrobneje osvetlilo ravno to zgodnje obdobje, od leta 1945 do 1993.

PORL je prvič javno nastopil 15. avgusta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame, jeseni istega leta pa je tudi uradno postal radijski orkester. Sprva so izvajali predvsem repertoar orkestrov iz obdobja swinga,med njimi orkestrov Glenna Millerja, Bennyja Goodmana, Tommyja Dorseyja in Woodyja Hermana, aranžmaje za orkester pa so v tem obdobju prispevali Franci Ogrizek, Mario Rijavec in Bojan Adamič. Že v 50. letih je orkester začel gostovati v tujini, iz tega obdobja pa so ohranjeni tudi najstarejši posnetki, ki pričajo o njihovi kakovosti. Prelomno je bilo leto 1961, ko je po B. Adamiču za dirigentsko palico poprijel Jože Privšek. Po vrnitvi s študija v ZDA je Privšek tudi v celoti postal glavni dirigent PORL-a in v orkester vnesel nove standarde in postavil temelje za njegov izjemen uspeh. Poleg njega so za repertoar skrbeli tudi drugi odlični aranžerji, kot so Janez Gregorc, Ati Soss, Mojmir SepeinJure Robežnik. Pod Privškovim vodstvom je PORL dosegel vrhunsko raven in si prislužil sloves enega najboljših tovrstnih orkestrov v Evropi. Dodatno dimenzijo in prepoznavnost so orkestru dali izjemni solisti, ki so se mu pridružili v 60., 70. in 80. letih. Med njimi so bili Silvester Stingl, Petar Ugrin, Tone Janša, Ratko Divjak, Andrej Arnol, Emil Spruk, Lojze Krajnčan, Milko Lazar idr. V 70. letih je orkester začel z izdajanjem zvočnih nosilcev, leta 1978 pa so prejeli pomembno priznanje – nagrado Deutsche Schallplattenpreis v kategoriji plesne glasbe v tedanji Zvezni republiki Nemčiji. Leta 1983 se je PORL preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, leta 1990 pa v Big Band RTV Slovenija. Leta 1993 je dirigentsko taktirko prevzel dotedanji pozavnist Lojze Krajnčan, ki orkestru, skupaj s Tadejem Tomšičem, dirigira še danes. S tem se je začelo novo poglavje v bogati zgodovini orkestra, ki še vedno traja in navdušuje poslušalce.

Big Band RTV SLO

Predavanje je bilo kronološko in zgodovinsko zaokroženo. Z začetki še pred uradno ustanovitvijo današnjega Big Banda. V 30-letih je bil to že B. Adamič. Po vojni so se njegove tovrstne jazzovske ambicije nadaljevale, četudi je bil izšolan za klasičnega glasbenika (trobenta, klavir in orgle). Pot je strmo tekla, v ansamblu so se menjale in zamenjale številne generacije, vsaka je prinesla nekaj novega. Vse do dandanašnjih dni, ko zdajšnja zasedba Big Banda RTV Slovenija predstavlja enega najstarejših in najkvalitetnejših ansamblov te vrste ne le pri nas, ampak tudi v evropskem formatu.

Izak Špajzer, naslovnica mag. naloge (2023)

Poleg predavanja je bilo na sporedu kar nekaj slikovnih in glasbenih telopov, ki so tudi na ta način in pospremljeni s predavateljevo besedo orisali omenjeno tematiko. Obenem z razvojem jazza pri nas in komparativno v Evropi in svetu, smo slišali marsikatero anekdoto; tako in drugačno, glasbeno in znaj glasbeno, celo politično. Tako smo obenem spremljali jazzovski razvoj, razvoj radia in pojav televizije, obenem pa tudi diskografske dosežke različnih vodij in članov Big Banda, rekli bi neke vrste ohranjeni in trajno zapisni zvočni opus. Tudi po zaslugi tako RTV Slovenija kot Arhiva RS. Aktualnost tematike ob 80-letnicah Big-Banda in Arhiva RS pa je dokazalo tudi številno občinstvo, ki mu je bilo omenjeno predavanje namenjeno. Urica, prebita s slovenskim jazzom pa je tako minila zelo hitro. Pomenila je bogat in raznolik razvoj omenjene tematike. V tem primeru bi lahko kot apoteozo vsega tega zapisali: škoda, da so visoke in okrogle obletnice tako redke.