Lidija Brezavšček – Iz sence

ko bom nova in velika
bom za vodo stala
ki jo tvoj korak prenaša
kožo ti bom dala

ko bom lepa in dorasla
tvojim slikam dneva
v tebi zvejam korenine
bom odblesk odmeva

ko bom dolga in napeta
čez tvoj dih poletni
bom oba s seboj vozila
v orbiti umetni

ko bom mehka in vodena
te za glas poprosim
da lahko bom verze brala
ki jih s sabo nosim

ko bom mrzla in zelena
te ne bom rabila
bom le tvoja posvojena
brezizrazna vila

 

ko ne bo več predpogleda

v  zgodbo zaigrano

zamolčana bo beseda

zlila se s poznano