MESTO NA VODI – SONGI PO MOTIVIH ROMANA PETRA REZMANA

krajnc_mesto na vodi_front

Recenzija romana je na voljo tule. Glasba iz romana je na voljo tule.

PRIHODNOST

Vse bom pojedel, vse bom zakopal.
Vse bom pojedel, vse bom zakopal.
Prihodnost trka. Prihodnosti bo žal.

Ostajamo čili, zdravi pa že manj.
Ostajamo čili, zdravi pa že manj.
Vdilj rehtati. Skrožina pa je kan.

Čez tisoč let, ko naju več ne bo,
čez tisoč let, ko naju več ne bo,
mi bo prav malo mar, kaj in kako.

Vse bom pojedel, vse bom razdelil.
Vse bom pojedel, vse bom razdelil.
Prihodnost trka. Ničesar nisem kriv.

MESTO NA VODI

Kaj veš o mestu na vodi?
Koliko teorij si prebral?
Te je kdo ustavil na cesti
in te izpraševal?

Kdo živi v mestu na vodi?
Imaš kake podatke o tem?
Odkod si dobil beležke?
Te plačajo, da si nem?

Šla so že desetletja
k jezeru jagode brat
in mnogo nas je obstalo
na kratki poti na grad …

Kaj veš o mestu na vodi?
Zakaj si prišel med nas?
Ti je kdo ukazal: zapelji,
pizdun, na odstavni pas?

Kaj veš o mestu na vodi?
Koliko teorij si prebral?
Te je kdo ustavil na cesti
in te izpraševal?


TRDOVELENJE

Si šel kdaj po mestu ob pol dveh,
ko se večina razstavi na pol?
Si kdaj stopal po vodi, ko si čez trg
šel domov?
Si kdaj čakal na pošti, si kdaj plaval
na Herberstein?
Vila je lepa, na vrtu te čakajo Christie Brinkley,
Marty Feldman, Susan Boyle, Adam in Kajn.

Tom Waits lovi ribe v Paki, nad Pako pa
nov vodovod.
Tom Waits vpraša: se prav reče sprehod
ali sprehód?
A nihče mu ne zna odgovoriti, vsi bi samo
pasli zijala.
Kmalu bo mrak, ampak v kontekstu je tudi to
samo šala.

Sneguljčica v Razgoršku spi, a sanje ji kvarijo
tisti z Lirikonfesta.
Sneguljčica vpije, da bo sredi noči povezala culo in se
pobrala iz mesta.
A skrbeti mora za sedem čudakov, sedem čudakov
pa v rovu kadi.
Povej mi, s kom si prižigaš čik in povem ti,
kdo si.

Si šel kdaj po mestu ob pol dveh,
ko se večina razstavi na pol?
Si kdaj stopal po vodi, ko si čez trg
šel domov?
Tom Waits vstane, kupi sedem smokingov in se
s Sneguljčico poroči.
Kmalu bo mrak, ampak v kontekstu se pravzaprav
šele dani …

OTOK

Nikoli nisem plaval, tudi zdaj ne bom.
Nikoli nisem plaval, tudi zdaj ne bom.
Živim v oblaku, na otoku imam dom.

Počakaj, Stevenson, ti si vsega kriv.
Počakaj, Stevenson, ti si vsega kriv.
Šele zdaj sem to ugotovil.

Morda si res kdaj kje kaj zakopal.
Morda si res kdaj kje kaj zakopal.
Živel sem v rovu, svetnikov sem se bal.

Svetniki so pohlepni, pravijo.
Svetniki so pohlepni, pravijo.
A če po tleh jih vržeš, se razbijejo.

Nikoli nisem plaval, tudi zdaj ne bom.
Nikoli nisem plaval, tudi zdaj ne bom.
Pravijo, da smo vsi prišli iz vode, a ja ne znam što ću sa njom.


STARI SIGNAL

In tako je moralo biti. Pride pač,
pridejo taki večeri, ko ne smeš v mesto.
Samo v mesto ne.
Pridejo taki večeri.

In tako je moralo biti. Pride pač,
pridejo stara polkna, narisani rovi, Eros Ramazzotti
kot knap s kitaro, jetrna pašteta,
pridejo taki večeri.

Mi bomo
testirali ta projekt …

In tako je moralo biti. Pride pač,
pridejo taki večeri, ko ne smeš v mesto.
Samo v mesto ne.
Pridejo taki večeri.

Mi bomo
testirali ta projekt …

NEKDANJA BALADA

Dom je relativna stvar. Če nisi nikjer doma,
moraš potrkati, preden odložiš klobuk.
Klobuk nato pluje na površini, tako nas učijo.
Če se znajdeš, morda ostaneš dlje kot tisti,
ki se takoj zakopljejo v prod.
Vejo, kdaj jim gre milnica v oči. Prepoznajo epifanijo.

Dan pa je jebeno dolg …

Alfi Nipič poje, medtem ko nekdo
njegovo podobo dolbe v krompir. Tako je,
hrana je ciklična, Tito je naš. A čigav je zemeljski plin?
Vedno, ko se nekdo zasmeji, nekdo drug zacinglja
z blagajno iz težkih bivanjskih vprašanj.
Kdor ne biva, naj ne jé. Kupi naj plastelin.

Dan pa je jebeno dolg …

KUNTAKINTE

Vrni se v Kuntakinte, sin moj,
vrni se k jezeru,
Vrni se v Kuntakinte, sin moj,
vrni se k jezeru.
Drevesa se bodo priklanjala, sin moj,
povodnjak bo pokazal svoj nov tatu,
vrni se k jezeru.

Poslušal si zgodbe, sin moj,
a se nisi še niti rodil.
Zdaj boš na lastna ušesa, sin moj,
slišal in spregovoril.
Slišal in spregovoril.

Med vrsticami je svet vedno sumljiv,
med vrsticami je precej nekrologov.
In ko si enkrat opašeš preteklost, sin moj,
se zavežeš sumljivemu bogu …

Vrni se v Kuntakinte, sin moj,
vrni se k jezeru,
Vrni se v Kuntakinte, sin moj,
vrni se k jezeru.
Drevesa se bodo priklanjala, sin moj,
povodnjak bo pokazal svoj nov tatu,
vrni se k jezeru.

PRETEKLOST

Za nami je nekaj lesa.
Za nami je tudi uspavanka.
Črna, črna uspavanka,
nisi je še zapel.

Les strohni, ko spregovoriš.
Uspavanka utihne, še preden zaspiš.
Uspavanka utihne, še preden zaspiš,
na njej se nabere gnev.

Potem je spet vse mirnó.
Vse je spet, kot je bilo.
Povito v preteklost in zloženo
zgolj v en sam črn del.

(C) Matej Krajnc, 2020

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.