Nekoč je živel Črt, ki je na svoj rojstni dan jokal in jokal. Starša nista vedela, kaj bi mu dala. Karkoli sta predlagala, je Črt le odkimaval: »Čvrst brst? Strt prt? Trk črk? Drn strn? Trd trn? Vrč? Krč? Vrv? Brv? Prst? Krst? Trs? Zdrs? Vzbrst? Zvrst? Vrt? Krt? Hrt? Smrt?« Govorila sta, da od njega prihaja le »grd srd« in da ju spreletava »mrk srh«. »Brž v srž!« sta pritiskala nanj. Črt je med hlipanjem čisto tiho šepnil: »Jaz bi imel samoglasnike … kakšen samoglasnik mi dajta …« Mama in oče sta razmišljala, težko jima je bilo, a potem sta mu podarila novo ime: »Črtomir!« Črt, zdaj Črtomir, je veselo objel starša. Odslej je bil:
Črtomir Čmrlj – Smrklj
Trg G. V.
Trst
Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.
foto: Getty images