Nekoč je živel Ivan, ki mu usoda ni bila naklonjena. Imel je ljubezniva starša, ki sta ga v vsem podpirala. Zelo se je trudil – doštudiral je fiziko in doktoriral iz jedrske fizike. Delal je na Inštitutu Jožef Stefan. Vendar mu usoda ni bila naklonjena. Na postdoktorski izmenjavi je spoznal prijazno žensko in čez nekaj časa sta živela skupaj. Poročila sta se in imela tri ljubke otroke. Vendar mu usoda ni bila naklonjena. Sprejel je mesto profesorja na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo odmevno in tudi kot profesor je bil zelo cenjen. Vendar mu usoda ni bila naklonjena. Ko je bila star 94, je imel dvanajst vnukov in štiri pravnuke. In še vedno je bil vsak dan športno aktiven. Vendar mu usoda ni bila naklonjena. Na rednem zdravstvenem pregledu so ugotovili, da ima raka. Napovedali so mu še največ deset let življenja. Rekel je: »Usoda, pač …«

Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.

foto: Mael Balland via Unsplash