Nekoč je živela Nada, ki je bila srednješolka. Bila je srednje velika, srednje postave in v šoli srednje uspešna. Imela je srednje dobrega fanta, ki jo je imel srednje rad. Starša sta bila zadovoljna z njo. A nekega dne sta opazila, da se Nada redi. »Manj jej,« sta ji rekla. Pa ni pomagalo, saj je Nada jedla toliko, kot je srednja vrednost za srednješolke. »Morala bi telovaditi!« sta ji govorila zaskrbljena starša, a Nada se je le še redila in redila. Trebuh je imela že tolikšen, da je že težko hodila. Potem je rodila. Mama in oče sta bila navdušena. »To je čudež! Kako lep vnuček!« sta ponavljala. »Kakšen genij!« sta vpila, ko je začel čebljati nekaj, kar bi lahko spominjalo na besede. Navdušeno sta kričala »Bravo!« in ploskala, ko je naredil prve korake. Kupovala sta mu nove in nove oblekice, avtomobilske stolčke, skiroje, poganjalce in vse igrače, ki so jih dobro ocenili v reviji za starše. Nada je postala manj zanimiva. Šole ni zaključila in našla si je srednje dobro službo, v kateri je bila srednje zadovoljna. Nad njenim sinom so bili vsi ves čas samo navdušeni.

Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.

foto: Bethany Beck via Unsplash