»Rotarijska harmonija« je bil moj moto v času od 2018 do 2019, ko sem predsedoval Rotarijskemu klubu Lipnica v Avstriji. S tem sloganom sem želel doseči, da bi med nami vladala prijetna in blagozvočna ubranost. Ker sem imel veliko glasbenih izkušenj, sem predlagal ustanovitev pihalnega orkestra, v katerem bi sodelovali rotarijci, štipendisti, ki jih naš klub vsako leto pošilja v mednarodni glasbeni tabor v Združene države Amerike, pa tudi pobudniki in privrženci rotarijskega gibanja. Idejo so člani kluba pozdravili in tako je postala ta zamisel eden od osrednjih projektov v času mojega predsednikovanja. Pri nastanku in delovanju tega orkestra, ki je bil v svetovnem merilu nekaj posebnega, so sodelovali moji številni prijatelji, med njimi: Albin Prinz, Volkmer Pötsch in Edmund Willinger iz Avstrije in Jure Legvart iz Slovenije.

Orkester, ki še vedno deluje, sestavljajo godbeniki iz Avstrije in Slovenije. Svoj prvi samostojni koncert je imel v Kulturnem domu v Lipnici in nato še na gradu Seggau blizu Lipnice in v Zagorju ob Savi, leta 2020 ter na Bledu, leta 2021 na konferencah rotarijskega distrikta 1912, v katerem so združeni rotarijski klubi Slovenije in Severne Makedonije. Epidemija koronavirusa pa je storila svoje in orkester je na žalost moral svoje nastope preložiti v negotovo prihodnost.

   V rotarijskem klubu in orkestru je pogovorni jezik nemščina. Ko sem prevzel predsednikovanje, sem svoje rotarijske prijatelje opozoril, da bodo imeli verjetno z mojimi nastopi v nemškem jeziku težave, ker bom morda napravil kako slovnično napako, hkrati pa sem jih prosil, da z mano govorijo v zborni nemščini in ne v svojem narečju. Ne bom se hvalil, toda mislim, da sem imel jaz več problemov z razumevanjem nekaterih prijateljev, kot so jih imeli oni z mojo nemščino. Profesorica Milica Ostrovška bi bila gotovo ponosna name.

(Tekst je odlomek iz knjige Hartmanove prigode, Kulturni center Maribor, Frontier 176, 2021)