Piše: Matej Krajnc
Reprise, 2023
Ena sama neskončna pesem brez začetka in konca … temeljito prečesavanje opusa … kitara, orglice in Neil … Kaj je še treba dodati? Nič kaj … Neilove plošče so ena redkih stalnic v sicer ne preveč stabilnih življenjskih okoljih; če ni novih, so arhivske. Znotraj obsežne diskografije, ki ji lahko zbrano, in tudi v tem je čar (kot pri Willieju Nelsonu), sledijo le tisti s pravo stamino, so bile bolj ali manj odmevne plošče, nekatere (kot pri Nelsonu in Dylanu) skoraj osovražene, pa jih je čas zvečine požlahtnil, in Neil se tokrat po svojem opusu ne sprehaja prvič. Namen pričujoče izdaje tudi ni bil ustvariti novih definitivnih različic, ampak se s pesmimi znova srečati s toliko in toliko izkušenj več in jih povezati v neprekinjen tok glasbe; ta nam predoči življenjsko ustvarjalno pot človeka, ki se še ne misli posloviti, zato je napak misliti, da je nova zbirka starih kakšno vlečenje črte ali drugačne vrste obračun, gre zgolj za revizitiranje pred novimi poglavji in novimi (arhivskimi) poglavji. A če bi Neil hotel na tej točki zaključiti, bi si naredil zelo tehtno odhodnico: Burned, On The Way Home, My Heart, Mr. Soul, Comes A Time … Od Buffala do novodobnih časov je skoraj šestdesetletna pot.
