KUD Police Dubove, 2023, prevod Nives Vidrih
Piše: Matej Krajnc
Utopija? Distopija? Well, najbrž kar daljnovidnost ali preroškost. Karel Čapek v svojem slogu s … hm … znanstveno fantastiko (?), ki nekako silno bodeče in že skoraj boleče spominja na dandanašnje čase kiborgov, umetnih inteligenc in splošne dehumanizacije, o kateri sicer priča vsaka doba, tako zdanja kot prednja, a za naše generacije ni občutek pogroma še nikoli bil tako blizu, strašljiv zlasti zato, ker so se ljudje nekoč, ob številnih pizdarijah, še zbujali iz otopelosti, despote pošiljali tja, kjer jim je mesto, zdaj pa zvečine samo še slepo sledijo ali pa jim enostavno ni mar. Stroji pa delajo, neusmiljeno in z velikim veseljem.
Knjigo iz založniškega programa KUDa Police Dubove se nadvse splača vzeti v roke; ob robu pa je nastala spodnja avtorska stvaritev. Pesmica ne bo štadionska himna, to je jasno, skakala pa bo, radoživa kot je, po hrbtih nekaterih zlovoljnežev, denarniških sociopatov in tajkunskih brezbrižnežev, čeprav se oni tega najbrž ne bodo zavedali. Čas je sicer, da bi se tega zavedalo ljudstvo. A kot pravi Karel Čapek v svoji imenitni antiglobalistični satiri (to je seveda zgolj papirnata oznaka, saj njegovo delo žal niti ni več ne satira ne fantastika in niti kakršnokoli agitpropovsko (anti)globalistično zapisovanje): izum, o katerem teče beseda v knjigi, je “zelo lukrativen, primeren za vsako tovarno”. Karburator morda že, a kakšen? Ljudje bodo morda vzklikali, dvignili kakšno obrv, sicer pa bo same old, same old. Dokler sosedu crkujejo krave, je vse dobro.
s karlom čapkom sem sedel v tovarni absolutnega
stroji so se zagnali dva neznanca sta prišla
en v pošitem dežnem plašču drug z guthriejevsko čepico
kaj se dogaja sem pobaral karla rekel je mogoče snemajo
zase vsak in bog za vse sem zamrmral
karel me je pogledal sem mar slišal prav
imel sem čudne sanje zadnjih par noči
zadnjih par noči zadnjih nekaj dni
stal sem na čelu vojske iz heksametrov
ikti so me spraševali če bo premirje vsaj do praznikov
zase vsak in bog za vse sem zamrmral
verheikt me je pogledal sem mar slišal prav
imel sem ženo imel sem hišo tudi vrt sem imel
na podstrešju kabinet kjer sem največ preždel
karel čapek me je vprašal kaj pa knjižnica
neko noč je pihalo in knjižnica je šla
zase vsak in bog za vse sem zamrmral
karel me je pogledal sem mar slišal prav
bondy slišiš sem mrmral boga boš pripeljal na svet
tisti v dežnem plašču je obstal kot bi bil uklet
karel čapek me je vprašal odkod ti pa zdaj to
rekel sem ne vem karel pa naj ti bo
zase vsak in bog za vse sem zamrmral
karel me je pogledal sem mar slišal prav
jošt usedi se in piši ne odlašaj časa ni
če bo vse po sreči bo to urejeno do noči
čuk pa sovo vpraša tra la la
v imenu veličanstva v imenu absolutnega
zase vsak in bog za vse sem zamrmral
karel me je pogledal sem mar slišal prav
odvil sem sendvič karel čapek je pobaral če je svež
rekel sem poskusi on pa meni ti ne veš?
dva neznanca sta zaznala vonj po paradižniku
zamrmrala sta ozračje je preradikalno da bi še ostala tu
zase vsak in bog za vse sem zamrmral
karel me je pogledal sem mar slišal prav
imel sem čudne sanje zadnjih par noči
nato pa se zbudil kot da se nič zgodilo ni
gledal sem ko so se iktična mesta praznila
bitka ni bila končana zgolj odložena
zase vsak in bog za vse sem zamrmral
in karlu da je zagotovo slišal prav