Na gozdnem robu je živel polžek Slin. Bil je zelo srečen polž. Vsako jutro si je poiskal nekaj strohnelih listov za zajtrk, potem pa se odpravil proti notranjosti gozda na srečanje s svojimi prijatelji. Najraje se je družil z veverico Mico in zajčkom Skakalčkom. Vsak dan so se zbrali pod veliko smreko in si izmenjali gozdne novice.

»Sta slišala, da je sovica Evica zmagala v tekmovanju za najtišji let?« je vprašal zajček.

»Ne, res?« sta se začudila Slin in Mica.

»Ja, prekosila je celo jato drugih ptic, pa čeprav je morala tekmovati podnevi, ko je njen čas za spanje.«

»To pa je res dosežek,« je potrdil Slin.

”Sama se bom udeležila tekmovanja za najdaljši skok z veje na vejo,« ju je obvestila Mica.

»Tvoje noge imajo tako močan odriv, da sem prepričan, da boš zmagala,« je odvrnil Skakalček, »morda se bom še sam udeležil tekmovanja v hitrem teku, ki ga pripravlja Društvo gozdnih živali.«

   Polžek Slin pa je samo tiho poslušal in vedno bolj lezel v svojo hiško. Srečnega dneva je bilo zanj konec. Tudi sam bi se rad udeležil kakšnega tekmovanja, a kaj, ko ne zna ne skakati, ne leteti in ne hitro teči. Postal je žalosten in zdelo se mu je, da je velik, črn oblak prekril svetlo sonce. Preden bi ga gozdna prijatelja začela zasliševati, se je brez besed odpravil domov. Med potjo mu je nasproti prišla stara srna.

»O, Slin, kam pa kam tako zakrčeno in zaslinjeno? Kaj se je zgodilo?«

»Oh, nič takega, razmišljam o tem, kako sem neveden, počasen in neokreten. Tudi jaz bi rad, prav tako, kakor drugi, znal leteti, skakati ali hitro teči.«

Srna je bila že precej v letih in je zato veljala za sila pametno. Pogledala ga je z velikimi očmi in dejala: »Veš, Slin, vsak kovanec ima dve plati. Včasih je potrebno samo stvar pogledati z druge strani. Ali poznaš kakšnega gozdnega prebivalca, ki zna sam narediti trden dom, ki ga lahko prenaša s seboj in mu služi tudi za zatočišče? Seveda morajo biti drugi hitri, saj morajo bežati pred nevarnostjo, ti pa se samo potegneš v svojo trdno hiško. Pomembno je, da se trudiš biti dober v tem, kar ti počneš.«

Slin se je zamislil, potem pa potegnil glavo više, saj je dojel veliko modrost. Zazdelo se mu je, da je v njegov dan spet posijalo sonce.

Zgodba je iz nove knjige za otroke, ki je izšla pri Kulturnem centru Maribor. Je skupno delo osmih avtoric Literarne skupine pri Kulturnem društvu Studenci.