Piše: dr. Drago Papler

Luč mi pomeni lumen …  razsvetljenje, ki nam ga v duhovnosti kaže vera.

Luč je ljubezen, ki tli v meni in se kaže v moji naravi v odnosu do najbližjih.

Luč je zaupanje v nenehni življenjski optimizem na poti vzponov in padcev, plusov in minusov, dneva in noči. 

Luč mi ponazarja človekoljubnost, komunikacijo, pomoč in pripomoček. To je tisti drobni svetlobni sij, iskrica, ki se razžari in daje svetlobo bakli. V rovu, globoko pod zemljo, mi je bila rudarska svetilka kot luč v temi, ki je kazala smer poti. V siju svetilnika na rtu ob morju – sem občudoval snope žarometa, ki je dajal  ladjam pravo orientacijo, da so plule varno mimo čeri, v pristan. Na planinski poti mi drobna baterijska svetilka kaže pot. Ob mlaju, ko mesec ne sveti, nam v temni noči razsvetljava razsvetljuje poti, ulice, trge, mesto. V medosebni komunikaciji je dobra beseda in nasvet luč, ki gradi mostove med nami. 

Luč mi pomeni poklicno opredelitev in inženirsko logiko v elektroenergetiki. Elektrika je nepogrešljiva luč,  poganja kolesje vsakdanjega življenja, brez nje ni napredka.    

Luč je moja raziskovalna – dokumentarna – novinarska muza, ki me žene v odkrivanju preteklosti, video dokumentaristiki in publicistiki, kjer beležim sledi.

In nenazadnje luč je tista, ki mi je izziv pri umetniškem ustvarjanju. Ob luči dneva in njegovi svetlobi, ob različnih pogojih, sem doživljal in v objektiv ujel svoje impresije – papresije.  Ob doživljanju narave v obeh polih – kot v naravi, tudi v enosmerni elektriki, s plusom in minusom – torej skozi vesel in otožnejši obraz, ko nastajajo prispodobe notranjega doživljanja, ki ga ponazarja v drugi obliki v razmišljujočih motivih, sem iskal in našel svojo tipično smer in izraz od luči do svetlobe in energije.  Imenoval sem jih Sopotja, ki so kar moj zaščitni znak, saj sem bil pogosto sopotnik dogodkov v strokovnem delu ali medijskih srečanjih, ki nam jih prinaša čas. 

Energije ni moč slikati, ker je nevidna, zato sem jo ponazoril z naravno kompozicijo – sonca in močnostnih elektrotehničnih naprav – tako tudi imenujemo elektroenergetiko.

Sončni vzhodi ob daljnovodih in razdelilnih transformatorskih postajah, detajli naprav, sevanje, prodor in razkroj luči – so tipični ujeti delčki trenutkov, ko je narava dopustila tudi ponazoritev energije skozi objektiv.