Koncert v okviru kamniškega festivala Musica aeterna/Večna glasba
Piše: Franc Križnar
Živa glasba/Musica aeterna se je v Kamniku (24. nov) ponovno oglasila. V dvorani Frančiškanskega samostana je nastopil povsem na novo ustanovljeni in nasploh eden prvih tovrstnih in redek v evropskem in svetovnem prostoru Slovenski kvartet harf SIH4rps. Sestavljajo ga štiri renomirane harfistke, »prvi pulti slovenskih harf:« Urška Križnik Zupan, Maria Gamboz, Tea Plesničar in Lara Hrastnik Samec. Svoj tokratni ali kar predzadnji koncert letošnje 32. sezone kamniškega festivala Musica aeterna/Živa glasba so podnaslovile »V dalje in bližine ob zvokih strun.« V organizaciji JSRSKD, OI Kamnik in gostitelja-Frančiškanskega samostana sta ga pozdravila vodja prvega Tone Ftičar in predstojnik ali gvardijan drugega p. Ciril Božič. Slednji je omenil Psalm 91, ki konkretno govori o harfah v Svetem pismu.
Potem pa je stekel spored kot so ga imenovali vsi omenjeni »v dalje in bližine.« V neke vrste kronološkem zaporedju je bila to glasba G. F. Händla, C. Debussyja, M. Ravela G. Bizeta, od bližnjih, od današnjih avtorjev pa delo-improvizacija kar ene od članic ansambla (M. Gamboz) in prvo tovrstno, edino izvirno slovensko delo Tineta Beca.
Znameniti baročni Prihod kraljice iz Shebe je priredil W. Maerz. Priča smo bili odločnemu (z izrazitimi forti) in suverenemu nastopu vseh štirih harfistk. Priredba H. Büsserja znamenite 4-stavčne Male suite za klavir štiriročno je bila prva predstava tako hvaležnega (glasbenega) impresionizma. K temu se harfa in harfe zelo rade zatekajo. Med prvimi slovenskimi (izvirnimi) deli za harfni kvartet je sledila japonsko obarvana Svilena pot. Bila je improvizacijsko zastavljena (kot je na to omenila tudi komentatorkas, 3. harfistka ansambla T. Plesničar) izpod ustvarjalnosti sicer (praviloma) poustvarjalke (2. harfistke) M. Gamboz. Polno konkretne glasbe in efektov, v strunskem plenu harf kot zvok japonskega gonga! Znameniti Ravelov klavirski preludij (prir. T. Charamaine) Igra vode je bil že kot izvirno, kaj šele za vse štiri harfe prirerejno delo več kot odličen. Edini tovratni slovenski opus za zasedbo štirih harf je prispeval slovenski skladatelj srednje generacije Tine Bec. Njegova 2-delna Ljudska bagatela ima v podtonu in v osnovi kar dve slovenski ljudski pesmi oz. napeva: Zrejlo je žito in Ne ouri, ne sejaj. Osrednje ali kar kapitalno delo tega večera pa je bila priredba (M. L. Williams) stavkov-arij in plesov iz znamenite in popularne Bizetove opere Carmen, naslovljene Carmen suite. Drugo leto (2025) bo minilo 150 let od nastanka te slovite opere. Tudi izvedbeno bi lahko ugotovil, da gre za največji tokratni domet celotnega ansambla. Dve članici ansambla-harfistki M. Gamboz in L. Hrastnik Samec pa sta še dodatno posegli po dveh priročnih tolkalcih: po tamburinu in trianglu.
Za dodatek pa še »nesmrtni« Valček D. Šostakoviča (v priredbi E. Frantarja); vse razen omenjene (slovenske) dvojice v izvrstnih priredbah. Četudi sem njihov inavguralni koncert že slišal (Vransko, 31. 8. 2024) pa se je ta edinstveni harfni ansambel v vsem tem času – prav do tega kamniškega koncerta – še dodatno razvijal in izpilil svoje poustvarjalne prijeme in nekaj malega dodal še v (omenjenem) repertoarju. Njihove interpretacije so intonančno dovršene, muzikalno dodelane in v vseh pogledih ansambelskega igranja dognane, agogično in dinamično perfektne. Štiri harfe s po 47 strunami in po 7 pedalov ni tako enostavno »ukrotiti«. Prve štiri slovenske harfne dame pa to zmorejo.
Njihove vedno bolj poglobljene interpretacije pa še kar širijo harfno umetnost in tako jo tudi sprejema občinstvo. Polno zasedena kamniška dvorana je to samo še enkrat potrdila in tako več kot opravičila vlogo prireditelja in gostitelja ter podpornika Občine Kamnik.
