Nagrobnik družine Vandot v Ljubljani (foto: Ivan Vogrič)
Piše: Ivan Vogrič
Josip Vandot je v spominih, malo po začetku druge svetovne vojne, zapisal, da je po letu 1918 prišlo v Maribor “več kot 20.000 priseljencev, več kot polovica sedanjih prebivalcev; posebno veliko je bilo Primorcev, ki so si tu ustvarili dom”.
Čeprav je ta ocena (objavljena je bila v delu Daleč od Prisanka) precej pavšalna oziroma pretirana, je neizpodbitno, da je bil delež Primorcev v industrijskem Mariboru med obema vojnama precej visok. Primorski utrip mesta je čutil tudi avtor nepozabnega Kekca, posebno zato, ker je pred tem tudi sam živel v glavnem središču Primorske – Trstu. Celo v dveh različnih obdobjih.
Josip Vandot (1884-1944) je bil seveda najbolj povezan z rodno alpsko pokrajino. V njenem osrčju, v Kranjski Gori, je bil rojen kot deseti od dvanajstih otrok. Ker pa zaradi gmotnega položaja ni mogel na univerzo (imel je dovršeno gimnazijo) se je zaposlil na železnici, podobno kot oče. Pogoste službene selitve so ga pripeljale v Trst.
V prvem tržaškem obdobju, pred prvo svetovno vojno, je Vandot stopil v zakonsko zvezo z Drago (Karlo) Briščik, rojeno 1891 v Grljanu pri Trstu. Ta mu je leta 1917 rodila hčerko Jelko. Po selitvi v Gradec, po začetku vojne, so se Vandotovi vrnili v Trst leta 1918. Ne pa za dolgo, saj se zaradi porajajočega fašizma v novi državi niso znašli (po letu 1918 je namreč mesto pripadlo italijanski kraljevini). Umaknili so se v Jugoslavijo. Po zgodnji upokojitvi se je Vandot posvetil pisateljevanju in z družino prebival v različnih krajih, nazadnje v Mariboru, kjer je dočakal nemško zasedbo leta 1941.
Pisatelj tako opisuje trenutek aretacije, v začetku poletja tega leta: “Prvo, kar sem zagledal, je bila moja žena. Oblečena samo v spalno srajco je slonela ob zidu in tiho jecala. Pri vratih sta stala dva vojaka, oborožena s puškama in s čeladama na glavah…” Družina je bila tedaj izgnana v okolico Slavonskega Broda. Nato se je večkrat selila. Ob zavezniškem bombardiranju je Vandot preminil v vasi Trnjanski Kuti v bližini današnje meje z Bosno.
Draga Briščik Vandot, ki je bila ob letalskem napadu ranjena, je moža preživela polnih 25 let. Skupaj z njim in hčerko je pokopana na ljubljanskih Žalah, kamor so moževe posmrtne ostanke prepeljali novembra 1946.