Koncert za evfonij solo, evfonij s klavirjem in še kaj

Piše: Franc Križnar

Nina Tajč – vabilo in spored

Mlada evfonistka Nina Tajič (2000), abiturientka magistrskega študija evfonija v švicarskem Bernu pri asu Thomasu Rüediju, sicer pa Kranjčanka in diplomantka domačih šol v Kranju in Celju pri Urošu Koširju, je s sporedom za redko koncertantno glasbilo – evfonij navdušila. Med deli sodobnih skladateljev za solo inštrument, v spregi s klavirjem in nazadnje še v vokalno inštrumentalnem ansamblu, je navdušila kranjsko občinstvo. Nastopila je v dvorani kranjske GŠ na Trubarjevem trgu in s svojim igranjem prikazal odlično in tovrstno poustvarjalnost.

Nina Tajč solo

Začela je solistično (a cappella), povsem sama z izvirnim delom Angleža Christopherja Wigginsa z naslovom Soliloquy IX. V sodobnem delu je prikazala vse virtuozne vragolije na to redko koncertnanto glasbilo. Takoj je presenetil njen ton, njena kantilena, intonacija in seveda v bolj spretnih delih pa še odlična tehnika. In že takoj na samem začetku posegla tudi po sordini, dušilcu.

Duo Nina Tajč in Tim Jančar

Umetnici se je že v drugi točki, priredbi (Roberta Childsa in Philipa Wilbyja) Avstrijca Johanna Nepomuka Hummla, v delu z naslovom Fantazija pridružil več kot enakovredni pianist Tim Jančar. Delo, ki je v izvirniku pisano za violo in klavir, je v zgledni priredbi ponudilo nemalo novih možnosti in razsežnosti evfonija in tokratne mojstrice na tem glasbilu, solistke N. Tajč. Umetnica je topogledno samo še napenjala in razpenjala svoja poustvarjalna jadra in tudi s to skladbo samo še enkrat več dokazala, da je res vrhunska solistka. Svoj del pa sta oba inštrumentalista zaokrožila s še eno priredbo (ameriškega trobentača Rolfa Thorsteina Smedvika) Rusa Milija Aleksejeviča Balakirjeva Georgian Song/Jurijeva pesem. Poetika evfonija se je zdaj približala bolj vzhodnjaško navdahnjenim melodijam, ki sta jim oba umetnika v odličnem sodelovanju prišla do dna partiture.

V drugem delu sta postregla z enim najdaljših cikličnih del, s 4-stavčnim Euphonium Concertom/Evfonij koncertom II. – Nordic Reflections/Nordijski odsevi Finca Jukke Linkole.

Bil je to še en vrhunec bolj tehnično skrajno zasoljene igre. Lahko bi ugotovil, da je cela skladba ena sama kadenca za evfonij, ki pa ji klavirska spremljava prav nič ne zaostaja.

Trio BALINČKI

Z zaključnim poklonom zdaj kar treh izvajalcev, tria Balinčki pa omenimo še povsem drug glasbeni svet evfonistke N. Tajč, saj sta se ji v improvizirani glasbi pridružila trobentač Diego Andrea Bassi in še en naše gore list, tubist Gašper Gortnar. Vsi skupaj so igrali, N. Tajč pa še pela; najprej neke vrste improvizacijo, skrajni glasbeni modernizem Kons 5 našega poeta Srečka Kosovela. Kajti evfonistka že od malih nog redno nastopa tudi s petjem in igranjem kitare. S triom Balinčki pa vsi trije igrajo in pojejo svoje aranžmaje raznolikih žanrov s poudarkom na improvizaciji in (po)ustvarjajo povsem samosvojo glasbo. V edinstveni zasedbi trobente, tube, tolkal, vokala, kitare in tudi evfonija, skupaj raziskujejo in se igrajo z zvokom. Ukvarjajo se torej s super sodobno improvizacijo, uglasbitvijo slovenske poezije in gradnjo inštrumentov, različkov, ki jih potem uporabijo tudi na odru.

Sicer pa evfonij pomeni tudi bariton (-ski rog), ki je basovsko (baritonsko!), torej nizko trobilo. Izhaja pa tudi iz evfonije, kar pomeni: blagoglasje, blagozvočje ali tudi ubranost.