Se lahko na kratko predstavite?

Sem večna sanjavka in vesela “piska”. Trenutno delam fizično v logistiki Pošte Slovenije, iščem pa priložnost za delo v kulturi ali turizmu, najraje v pisarni. V prostem času se prepuščam svoji veliki strasti – pisanju. Ponosna sem, da lahko širim zavedanje, da lahko vsak, prav vsak posameznik pripomore k spreminjanju sveta na bolje. Z zdravim življenjem, ki ni vkalupljeno le v začasne modne muhe. Navdih črpam iz resničnih dogodkov in fantazije. Jem pa vegansko in vegetarijansko.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?

Verjamem v umetnost. Je neodkrit otok, ki ga lahko sčasoma, po delčkih delimo z drugimi.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Odvisno od žanra samega dela. Pišem predvsem pravljice in romane. Kriminalka naj osvešča in se bori proti zlu in njegovim skritim namenom. Pogosto je fantazija v velikem kotlu hrane za dušo lahko zmešana z začimbami resničnosti. Kar je lahko terapevtsko, obenem pa se pisec lahko pošteno vživi v temo. Tako njegove besede stečejo povsem naravno, lažje izrazi svoje občutke. Tudi pravljice pogosto vsebujejo temno plat, je pa njihov namen predvsem poučen.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Kriminalka naj preprečuje zlo ter odvrača od neprimernih dejanj. Ne išče posnemalcev razkritega zla, ni njegova promotorka. Naj osvešča, da se temačnost premaga. Vsak lahko postane bojevnik miru. Ljubezenske vezi vsakogar popeljejo v sladke svetove romantike. Grozljivke in trilerji pa, kot že sami besedi povesta, ljudi prestrašijo. Občutja so različna, pozitiven razplet pa bralcu ponudi katarzo.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Ujetje lepote tega sveta.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Delo za dušo. Je nekaj kar življenje polepša, popestri.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Popelje nas v vidne in nevidne svetove in ponuja vedno nove možnosti.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Teh raziskav in debat ne spremljam pogosto. Malo po malo pa so opazne razlike med dvema poloma – dobrim in neverjetnim. Porodi se vprašanje, koliko zasebnosti avtor sploh deli s širšo javnostjo. Pozor! Paziti je treba, da kdo ne pomeša resničnosti s fantazijo. Da ne poistoveti avtorja z njegovim glavnim junakom ali celo z izvirnim naslovom knjižnega dela. Ali kaj podobnega… Veliko del nosi pomembno moralno sporočilo, ki se z velikimi črkami vedno zapiše v zgodovino.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Delaj dobro in prejel boš dobro.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Težko vprašanje. Fantazija je fantazija, medtem ko so resnični dogodki, zabeleženi na papir nekaj povsem drugega. Vsak avtor naj širi svojo idejo, sporočilo svetu. Naj bo to dobro ali pa naj preprečuje slabo. Iz ekološkega vidika pa zvezanih knjig, teh, ki pravkar natisnjene dišijo lačnemu znanja kot lačnemu hrane sveže pečene žemljice, ne bi bilo. Drevesa so knjige. A prav po teh še vedno večina najraje in najlažje poseže.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Hm, a ni to skrivnost? Hehe! No, pa naj bo! Včasih me navdih ulovi povsem iznenada, zopet drugič pa lahko dobro idejo iščem dlje časa. Na raznih poteh po naši lepi, zeleni deželi ali med meni še nepoznanimi podatki.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

To zna biti zelo različno. Nekomu ponudiš prst, pa želi roko. Sam kontekst, rdeča nit ne more biti spremenjena. Saj je celoten zapis zgrajen okrog nje. Morda malenkosti na obrobju. Povsem odvisno od kvalitete dela in časa, vloženega vanj. Ne sme se preveč hiteti in ponujati rokopisa, ki še ni povsem dokončan. Ki morda potrebuje še mnogo popravkov in morda celo večjih sprememb. So pa kritike dobrodošle, še najbolj pred samo izdajo. Ko se lahko še kaj, po dogovoru, spremeni. Potem, kasneje pa seveda tudi, saj tako kmalu izveš, kako si bralec razlaga samo zgodbo.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Klasične občutke. Napetost samega dogajanja, začudenje ob preobratu in veselje ali olajšanje ob (morebitnem) pozitivnem razpletu.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Pisanje je velik del mojega življenja, pravzaprav je strast, želja po ustvarjanju, vendar pa zaenkrat zame ostaja le hobi. Mogoče se nekoč razvije v kaj več. Upam.

Kdaj je knjiga zaključena?

Ko jo bralec vzljubi, hehe! Šalo na stran – tehnično, ko je vsebinsko in pravopisno ustrezna.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Zapleten.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Prevlada rokodelstvo.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Gre za modern pristop, se pa nagibam tudi k staromodnosti… Predvsem v svojih prvih dveh romanih, Venerina ogrlica in Edward Lowe na Ognjeni zvezdi, ki sta napisana v starinski slovenščini. Moja prva tiskana in pred kratkim izdana kriminalka Kako je detektiv Percy našel sliko Valentija? pa je sodobna, gre za bolj preprosto izbiro besed. Lažje berljivo. Vanjo sem vključila tudi drobne kose humorja. Zame nekaj novega.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Gre za različne smernice in sloge. Seveda to pisanje ni enako, se pa omenjena besedila povezujejo.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Uf, to so pa že široke sfere. Saj veste, kaj pravijo – kamen na kamen, to se pravi kovanec na kovanec…

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel?

Umetniško delo v malem.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Delo, ki pomlaja. Osvobaja.

Opišite bralca.

Oseba, ki bi jo vprašala, katero sporočilo nosi moja knjiga. Oseba, ki odkriva različne svetove in spoznava marsikaj novega. Oseba, ki se uči in podpira pisca.