Sony Legacy, 2025
Piše: Matej Krajnc
Sem se oni dan že spraševal, kaj je z Nelsonovim obligatornim drugim albumom v tem letu, potem ko je letos že objavil ploščo s pesmimi iz avtorskega nabora Rodneyja Crowella. Tokrat je na vrsti njegov stari drug, pokojni Merle Haggard, album pa je za Nelsona pomemben tudi drugače: to so zadnja snemanja s Paulom Englishem in sestro Bobbie, umrla sta v letih 2020 in 2022. Ti posnetki so torej končno zunaj, Haggardove pesmi pa zvenijo točno tako, kot bi pričakovali vsi, ki spremljamo “pozni” Nelsonov opus – minimalistično in v izboru, s katerim gre Nelsonova interpretacija popolnoma v korak.
Prijatelja sta skupaj posnela več plošč in delila tudi oder; Nelson v 93. letu nadaljuje svoje popotovanje s Triggerjem, v prijateljevih pesmih ne nostalgično, pač pa s predanostjo in duhom, kakršnega umetnik njegovega kalibra premore: od uvodne Workin’ Man Blues do zaključne Ramblin’ Fever se sprehajamo po širokih poljih Haggardovih zimzelenih pesmi: Swingin’ Doors, Today I Started Loving You Again, Silver Wings, Mama Tried … Tu je If We Make It Though December, pa tudi Somewhere Between, tu je The Bottle Let Me Down in tudi proslula Okie From Muskogee, ki je skozi desetletja postala nekakšen “komični moment” Haggardovih nastopov, zdelo se je, da je sploh ne jemlje (več) resno, se je pa ob petju zabaval, takisto Nelson, ki je pesem večkrat zapel z njim in tudi sam. Na začetku sedemdesetih se je zdelo, da Hag s to pesmijo in tudi z The Fightin’ Side Of Me stopa iz svoje “skid row” na stran establišmenta, a se je kar kmalu pokazalo, da je šlo za kratko jezico in da se prav dobro zaveda, kaj je narobe z njegovo domovino. Žal je svet vmes šel še na slabše.
Tisti, ki spremljate karieri obeh mož vestno in od vselej, se boste morda vprašali, čemu ni Willie posegel v nekatera manj znana svetovja Haggardovega avtorskega opusa, a najbrž je pravi izziv lotiti se tistih bolj vidnih. Poznavši Nelsonov imenitno impulzivni način snemanj je kar jasno, čemu in kako. In moža v njegovih letih je pretresljivo poslušati, kako zapoje tisti znameniti refren v Silver Wings: they’re taking you away, leaving me lonely …