Piše: Tanja Jerebic
Ob stoletnici smrti Ivana Cankarja bo letošnje leto zaznamovano z obilico kulturnih prireditev, s katerimi bomo počastili spomin na prvega moža slovenske proze in dramatike. Sklop prireditev so kulturniki poimenovali Cankarjevo leto. Veliki pisec, pravijo, je še kako aktualen za današnji čas. Očitno živimo v skrajno absurdnem obdobju, kajti ob spoznanju, da Cankar nikakor ni edini pisatelj, rojen ob koncu 19. stoletja, ki s svojo literarno zapuščino lahko nagovarja sodobnega bralca tudi v 21. stoletju, se človek zamisli. Čeprav drži, da je dobra literatura univerzalna v smislu večnosti, se mi poraja dvom, če nismo mi tisti, ki smo zdrseli tako daleč v preteklost, da se istovetimo s časom, ki je že davno minil.
Vir: Wikipedija
Prva marčevska sobota. Piše se leto 2018. Mraz je, zunaj zmrzuje in drevje neprijetno poka. Po zasneženi pokrajini se premika črna pika. Oddaljuje se. Z vsakim korakom postaja manjša. Gazi po snegu med grmovjem in drevesi. Utira si pot po klancu do bližnje ceste. Veje se nevarno upogibajo pod težo snega. Kdove, če mi ne pade še kaj na glavo, pomislim. Ta pika sem jaz, ki grem v trgovino. Asociacija me na nekaj spominja. Na kaj? Kje sem to prebrala? Točno! Levi devžej, pripoved Prežihovega Voranca. Zatem se mi prikaže še slika, ta ilustracija mi je bila všeč, črne pikice v snegu. Naceja sem naslikala v osnovni šoli. Učila sem se risati. Najprej sem vse zmerila in preračunala, zatem sem izrisala mrežo s svinčnikom, malo premočno. Ko se je tempera posušila, je prosevala skozi barvo. To je bil eden mojih uspešnejših začetniških likovnih izdelkov. Ampak mreža me je zelo motila. Hotela sem se je znebiti. Tako sem med radiranjem pomečkala papir. Vedno sem bila nerodna. Zmečkano umetnino sem shranila v mapo.
Tukaj je res levi devžej, me prešine. Tako blizu mesta smo, do centra imamo le pet kilometrov, a zdi se, da pešačim že celo večnost. Prežihov Voranc je bil predstavnik socialnega realizma. Ja, lahko bi se tudi tako reklo. To je moj socialni realizem. Avtobusi ob sobotah ne vozijo, avtomobila nimam, s kolesom se po snegu ne da voziti.
Vir: Wikipedija
Pred približno pol leta sem upanja polna prebrala članek v Večeru, ki obljublja prevrat na področju mestnega prometa v mariborski občini. Žal je moja iskrica v soboto med hojo v civilizacijo zamrla. Po sistemu P + R (Park & Ride) in B + R (Bike & Ride) naj bi Marprom prenovil svoj vozni park po zgledu vseh večjih mest v Sloveniji. Celo javne bicikle obljubljajo za vožnjo po mestu … Parkiraj in se pelji z avtobusom poznajo v Ljubljani že zelo dolgo. Akcija naj bi spodbujala ljudi k manjši uporabi osebnih avtomobilov v mestu, kar bi posledično blagodejno vplivalo na okolje in zmanjšalo onesnaženost zraka. Veseli me, da je tudi mariborski lokalni mestni prevoznik zastavil tako velikopotezno; humana naložba je vredna kar 850 tisoč evrov. Vendar obstaja med Ljubljano in Mariborom majhna razlika. Ljubljanski potniški promet nagovarja prebivalce in obiskovalce prestolnice, naj izberejo dejansko prevozno sredstvo, ki jim je na voljo vsakih deset minut. Medtem ko smo v Mariboru v hudi zagati, saj avtobusi vozijo zelo poredko že med tednom, pri nas vsako uro enkrat, med vikendom in prazniki pa večina mestnih linij ne obratuje. Tako se bojim, da se upravičeno sprašujem, kje so vsi tisti avtobusi, ki smo si jih obetali za tako čedno vsoto. Upam, da bodo v sistem P + R kmalu vključili tudi lokalno prebivalstvo, kajti zaenkrat se v soboto lahko po mestu z avtobusom vozijo le tisti, ki v mestu že so in lahko tistih nekaj kvadratov tudi prehodijo, tisti, ki se v mesto pripeljejo z avtom in tisti, ki pridemo peš. Zato ni odveč namigniti, da bi bilo smiselno ponudbo razširiti tudi na obmestne zaselke, ki so tudi del Maribora, npr. Zrkovci, Brezje etc., da se bomo tudi mi lahko obnašali kot osveščeni mobilni uporabniki javnega prevoza. Skrajšano, vzemi raje avtobus P + R in B + R se je pri nas izrodil v RB + W ( Ride Bike & Walk), natančneje, če je lepo vreme, prikolesari, drugače pridi peš.
Kako od Cankarja do Voranca in naprej do Marproma ter kaj je bilo prej, povežite sami.