Glas ljudstva pravi, da sem počel stvari.
Glas ljudstva ima vedno prav.
A počel stvari se sliši preveč dvoumno.
Recimo raje, da sem prezimoval.

Mestni kaplani sicer trdijo,
da so me videli pri večernih litanijah.
Imel naj bi dolgo brado in sandale.
Odpeljala naj bi me policija.

Prodajalke v trgovini z blagom
trdijo, da sem kupoval na debelo.
In župan me je videl z Đelom Jusićem.
Pozdravil naju je: »Hej, Krajnc!« in »Hej, Đelo!«

Še pokojni oče trdi,
da sem se z njim sprehajal po mestu
vsak dan med 10.00 in 11.00,
panegirično, prerogativno in zvesto.

A glas ljudstva trdi nasprotno.
Glas ljudstva je prava resnica.
»Najprej se je obesil na trgu.
Nato je ta čin preklical.«