Dežela Airbnb

Piše: Tanja Jerebic

Konec oktobra je v prestolnici potekal protest Lublana je bulana, s katerim so ljudje opozorili na problem gentrifikacije mesta. Nemogoče razmere na trgu najemniških stanovanj, ki jih spodbuja slaba stanovanjska politika, potiskajo manj premožne prebivalce vedno bolj na obrobje. Najemnine se višajo, stanovanj je vse manj, zasebniki jih nočejo več oddajati revežem, ker lahko zanje več iztržijo s turisti. Mesto je postalo globalno orientirano podjetje, kjer domači lastniki nepremičnin preko ameriškega velikana pustošijo po njem.

Idejo za Airbnb sta pred dobrimi enajstimi leti dobila Joseph Gebbia in Brian Chesky, ki sta se po zaključenem študiju oblikovanja na Rhode Island School of Design preselila v San Francisco. Zaradi pomanjkanja denarja sta v dnevno sobo najetega stanovanja postavila napihljivo ležišče in ga začela oddajati pod sloganom AirBed & Breakfast. Februarja 2008 se jima je pridružil sostanovalec; računalniški inženir Nathan Blecharczyk, diplomant s Harvarda. Že v srednji šoli je služil denar z lastno programsko kodo; pošiljateljem neželene elektronske pošte je ponujal spletno gostovanje in bil zabeležen v registru podatkovne baze Spamhaus. Za AirBed & Breakfast je razvil spletno aplikacijo na domeni Airbedandbreakfast.com. Prve stranke so pridobili avgusta 2008 med konferenco industrijskega oblikovanja (Industrial Design Conference) v večno prenatrpanem San Franciscu.

Airbnb
AirBed & Breakfast, Foto: Tanja Jerebic

Oblikovalca sta novo idejo za financiranje spletnega mesta dobila med kampanjo za ameriške volitve istega leta. Začela sta prodajati žitarice za zajtrk v dveh različnih škatlah; na modri je bila ilustracija Baracka Obame z naslovom Obama O’s, na rdeči je bila podoba Johna McCaina z napisom Cap’n McCain’s. V dveh mesecih sta prodala več kot 800 izdelkov in prispevala 32.000 $ v fond za zagon podjetja. Opazil jih je programer Paul Graham in jih pozimi 2009 povabil na usposabljanje v podjetniški inkubator Y-Combinator, ki je investiral 20.000 $ v podjetje v zameno za manjši lastniški delež. S tem denarjem so v New Yorku pripravili promocijo za uporabnike, ki jih je bilo do marca 2009 že 10.000, na strani pa se je izmenjalo 2500 oglasov. Domeno so preimenovali v Airbnb.com. Nadaljevanje zgodbe poznamo. Podjetje se je nezadržno širilo na vse kontinente, že nekaj časa tržijo storitve pri nas …

Airbnb.com je tipična sodobna zgodba o uspehu za ustanovitelje, ki se je na globalni ravni sprevrgla v pravo katastrofo za človeštvo. Delovanje podjetja z oddaljene celine spreminja strukturo mest po vsem svetu v turistične destinacije. Pohlep žene elito z lastniškimi nepremičninami v (samo)destrukcijo, kajti mrtva mesta turistov naposled ne zanimajo več …

Zdi se mi, da evropske države najbolj skrbi nepobran davek zaradi ilegalnih storitev svojih državljanov, kar je sicer velika škoda, ni pa srž problema … Migracije državljanov znotraj lastnih držav se bodo vedno dogajale, zato bodo na trgu potrebna tudi stanovanja s tržnimi najemninami po solidnih cenah. V Ljubljani bo gradnja neprofitnih stanovanj vselej zaostajala za dejanskimi potrebami ljudi. Četudi bi se stanovanjska politika občutno izboljšala, bo ostala glavno mesto z največ domačimi priseljenci …

Za globalna podjetja na našem trgu bi bilo treba uvesti posebno rigorozno zakonodajo, ki bo regulirala in omejevala storitve v skupno dobro in predvsem okrepiti značaje pogoltnih. Škode v resnici ne povzroča Airbnb, temveč uporabniki storitev, torej lakomni Slovenci …

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.