Piše: Tanja Jerebic

Proti koncu decembra me je začelo po malem skrbeti, s čim bom po novem letu prinašala sadje in zelenjavo iz trgovin, če bodo ukinili brezplačne plastične vrečke. Čeprav nasprotujem uporabi tovrstne embalaže, ne morem zanikati njene uporabnosti in praktičnosti. Težava je v tem, da udobje svojega bivanja predrago plačamo z najmanj primernim sredstvom: zdravjem.

Priznati moram, da me ekologija ne bi nikoli zanimala, če ne bi izkusila posledic ekološke katastrofe na lastni koži. V tem se bistveno ne razlikujem od povprečja, ljudje smo pač hinavci; dokler se tumorji razraščajo po sosedovi Francki, premoremo zanjo sočustvovanje, a si hkrati tudi mislimo, da je vzrok težav v njej. Nezadostna odpornost organizma in premajhna skrb zase sta ji nakopala bolezen! Fokus žarišča skušamo obdržati na razdalji, ki nas ne more doseči.

Ko se začnejo Franckini problemi množiti med širšim ali ožjim sorodstvom, si precej lažje predstavljamo, da vzrok tiči nekje izven lastne krvi. Šele ko nas doletijo redni polletni ali letni preventivni pregledi zaradi nezaželenih rašč in drugi drobni pokazatelji, ki kažejo, da bi se (ne)zdravje lahko prevesilo v bolezen, se zmoremo soočiti z resnico in problem pripisati zastrupljenemu okolju. Takrat nas naenkrat zmoti nenavadna pogostost človeške neodpornosti; za rakom zboli vsak četrti moški in vsaka peta ženska.

Na žalost je bila logistično-transportna skrb odveč; po novem letu se ni praktično nič spremenilo. Plastične vrečke ostajajo brezplačne na oddelkih s sadjem in zelenjavo, na blagajnah pa jih še vedno lahko kupimo. Medtem sem domislila sistem za prevažanje delno vlažnih ali blatnih nakupov, ki se ne bo nič razlikoval od zdajšnjega; poleg dveh platnenih vreč, ki ju uporabljam, bom nabavila še tri dodatne; eno za sadeže v olupkih in zelenjavo, dve manjši za oreščke, čičeriko, semena in podobne drobnarije. Platno se da oprati v pralnem stroju na devetdeset stopinj med belim perilom. Košara na kolesu se ne more umazati, ker zna sama otresti zemljo s sebe in jo zmore med vožnjo vrniti v naravo.

Zaenkrat ostaja prizadevanje za manjšo porabo plastičnih vrečk in bolj zdravo okolje v domeni kupcev, ki po svoji vesti presojajo, koliko se jih bodo dotaknile zgodbe neštetih Franck in v kolikšni meri si bodo znali razložiti statistiko, ki ne obeta nič dobrega.