Piše: Matej Krajnc

Letos so sami abrahami – kamorkoli pogledaš, je nekaj staro 50 let. Seveda to ni lastnost zgolj letošnjega leta, vsako leto je lahko tozadevno zanimivo, a naj bo abrahamovanje izhodišče za tale nekolikanj provokativno zastavljen zapis. Album Yellow Submarine v zapuščini Beatlov še danes velja za nekaj najbolj minornega, kar so ustvarili, pa je vprašanje, ali je zares tako. Če sodimo po velikem bratu Abbey Road, ki je izšel istega leta, potem je pričujoči album res verjetno bolj fusnota v sliki beatlovskega leta 1969. Ako pa prečesamo njihov albumski opus v celoti, tale naš slavljenec po pomenu, vplivu in prelomnosti bržčas res ne doseže albumov, kot so A Hard Day’s Night, Rubber Soul, Revolver ali pa Sgt. Pepper, stoji pa na čelu leta kot zanimiv nagovor nečemu, kar se je že nekaj časa resno krhalo, in omogoča kratek pogled nazaj.

Album Yellow Submarine je izšel januarja 1969, istoimenska risanka pa je bila pri občinstvu dobro sprejeta, pa tudi pri samih protagonistih, ki sprva niso kaj dosti marali zanjo in jim je pozneje bilo žal, da so vso reč vzeli tako z levo roko; tudi album. Pogodba za risanko je zahtevala štiri nove pesmi, vse ostalo so nabrali iz prejšnjega opusa. Tudi štiri nove pesmi so na videz zgolj “ostanki”, nekaj, česar Beatli niso cenili dovolj visoko, da bi sodilo na “običajne” plošče. Odtod tudi naslov našega zapisa – Beatli so s tem, ko so za ploščo odredili pesmi, ki so jih zvečine posneli že prej, ustvarili nekakšen lasten bootleg, ploščo z “redkim in neizdanim” gradivom. Poglejmo: Harrisonova pesem It’s Only A Northern Song je bila namenjena za Sgt. Pepper (1967), pa so jo pustili v predalu, češ da ni dovolj dobra ali pa, odvisno od aspekta, da je njena satira prepikra za ta album. All Together Now naj bi McCartney napisal za film Magical Mystery Tour (1967), a je pesem takisto izpadla. Ker naj bi šlo za neke vrste otroško izštevanko, se je zdela primerna za risanko. It’s All Too Much Georgea Harrisona je nastala tik po zaključku albuma Sgt. Pepper, a očitno ni bila izbrana v film Magical Mystery Tour. Najnovejša pesem je bila Lennonova Hej Bulldog, po mnenju mnogih najboljša od novih pesmi in ena trših beatlovskih pesmi. Nastala je med snemanjem promocijskega spota za pesem Lady Madonna februarja 1968, a pozneje ni našla prostora na t. i. Belem albumu, ki je izšel ob koncu tega leta in na katerem so zvečine bile pesmi, ki so jih Beatli napisali pozneje, največ v Indiji spomladi 1968.

Ko je risanka ugledala luč sveta, se je psihedelika v glasbi že prevešala v druge sloge, ob izidu albuma pa je oprema bila videti sicer duhovita, posrečena in pisana, vendar so bili Beatli že drugje – snemali so pesmi za projekt Get Back, ko naj bi še enkrat stopili na koncertni oder, iz česar ni bilo nič, in iz začetne ideje se je nato rodil film Let It Be z istoimenskim albumom. Vzdušje na teh snemanjih ni bilo dobro in jasno je bilo, da je v bendu nekaj narobe; o tem morda kdaj drugič, hipoteze o tem obdobju se še vedno niso zaključile, čeravno so člani benda že zdavnaj predstavili vsak svojo zgodbo.

Večina albumu Yellow Submarine najbolj zameri stran B, torej orkestracije Georgea Martina, ki so nastale kot orkestrirane variacije beatlovskih glasbenih tem in vsebine dotične risanke. Ocene teh orkestracij se gibljejo od naravnost sovražnih do prizanesljivih, skupno mnenje pa je, da album ni bil potreben in da bi bilo bolje, če bi Beatli izdali zgolj malo ploščo s štirimi “novimi” pesmimi. Na stran A so namreč pritaknili še naslovno pesem, ki je bila že objavljena leta 1966 na albumu Revolver, pa tudi All You Need Is Love, ki je na Otoku sicer prvič izšla na albumu, v ZDA pa drugič, saj so jo objavili tudi na LPju Magical Mystery Tour (1967), ki v Veliki Britaniji vsaj sprva ni izšel. Obe pesmi sta sicer izšli na malih ploščah in tako se je ustvaril vtis, da Beatli želijo “znova prodati” obe pesmi. To se je seveda dogajalo že prej, ko so iste pesmi izhajale na malih ploščah in EPjih, nekatere tudi na albumih (zlasti v ZDA), a tokrat se je javnost počutila pristojno obregniti se ob vsako podobno odločitev. Album Yellow Submarine je s tem izgubil status resnično pomembne beatlovske plošče in običajni korak naprej je pomenil šele naslednik Abbey Road. A to je, kot smo že zapisali, lahko zgolj eden od pogledov na problematiko.