Piše: Matej Krajnc
Kulturni center Maribor 2020
Filip je obsežno delo, še eno v nizu (avto)biografskih del Jane Hartman Krajnc, ki hkrati slika nekdanjo podobo časov in Maribora v njih. Bi pričujoči roman lahko obveljal tudi za Bildungsroman? Razdeljen je na poglavja, ki prinašajo tudi bogato fotografsko gradivo, zato lahko mirno rečemo, da je pričujoča knjiga poleg leposlovne tudi dokumentarna; pripoved o družini, najstarejšem ribiču v Mariboru in družbenopolitičnih okoliščinah v času, ki je mineval okrog njega in njegovih služi tudi kot čisto empirično zgodovinsko pričevanje. Zgodovina je pri avtorici dobro preučena in adekvatno, s to suverenostjo, tudi zapisana.
Jezik Jane Hartman Krajnc je poveden, neposreden in razumljiv tudi bralcu, ki se ne zmore prebijati skozi visoko metaforiko, romane s ključi in podobnimi prijemi; Filip in njegovi pred nas stopijo z veliko mero empatije in berljivosti, a obenem nam ne dovolijo, da bi jih odpravili na hitro. Avtorica skuša biti nevtralna, “izstopiti” iz zgodbe, a vendar ne povsem; tudi Metka Lampret v spremni besedi ugotavlja, da “pisateljica v zaključnem delu doda še kratek opis usod njegovih otrok, kjer se na edinem mestu v tekstu le rahlo nakazuje avtoričin osebni pogled na številno sorodstvo”. Čeprav je besedilo načeloma nevtralno (z izjemo že omenjenega občutka empatije skoz celotno zgodbo), bralca ne pusti hladnega, nasprotno: pot skozi Filipovo življenje je tako srečna kot pretresljiva in ralec/bralka diha/ta z njim, ves čas do zadnje vrstice. Dejstva, ki jih izvemo vmes, dodajajo še en kamenček v mozaik dojemanja polpretekle zgodovine … na primeru osebe, kraja in časa, bi dodali literarni zgodovinarji. Časovni razpon zgodbe sega od konca 19. stoletja do druge polovice 20. stoletja.
Rudolf Maister, Drava, Pobrežje … in potem se lahko samo čudimo, kako prekleto hitro pravzaprav mine takole skoraj sto let. In zdaj je mimo še dodatnih petdeset let od leta, ko Filipa pospremimo na pokopališče. Vmes so se zamenjale države, voditelji, mentaliteta, svet … Ki se sicer še vedno vrti, kar je dobra novica. Avtorica še ima kaj povedati, bralci pa si obetamo novih pripovedi in izletov v neznano.