O navodilih za življenje

Ob rojstvu ne dobimo navodil za življenje. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Ker navodil ob rojstvu nismo dobili, se jih trudimo oblikovati celo življenje. Nabiramo si izkušnje – svoje – in ob primerih iz prakse drugih ljudi. Oblikujemo si pravila, po katerih naj bi živeli in ugotavljamo, da veljajo samo za izjeme.

Brez navodil se lahko ravnamo po občutku, okusu, vonju in po sedmem čutu.

Podobno kot z igračami. Takimi, ki nimajo določene oblike uporabe in so načeloma brez navodil.

Recimo –  kos lesa.

Lahko ga uporabimo kot blago in ga prodamo v namišljeni trgovini. Lahko ga oblikujemo po mili volji in po svojih željah (odvisno od orodja, ki ga imamo na voljo). Vanj lahko zabijamo žeblje. Ob potoku postane rešilni čoln za utapljajoče se žuželke. Treniramo lahko različne spretnosti: met čim višje ali natančnost meta – zadeti cilj. Lahko ga poskusimo prelomiti s karate udarcem. Lahko ga zakopljemo v zemljo. Na les lahko potrkamo. Lahko zakurimo ogenj in si pogrejemo roke ali spečemo čevapčič. Lahko sedimo in opazujemo kos lesa – krepimo zbranost in treniramo usmerjanje pozornosti.  Tudi, če ga nimamo, si lahko izmišljujemo kaj vse bi lahko počeli s kosom lesa. Lahko si ga poskusimo predstavljati ali ga narišemo. Lahko sanjarimo o njem. Lahko ga podarimo. Ali pa se z njim ne ukvarjamo. Lahko ga dodamo v svojo zbirko kosov lesa ali uporabimo kot podstavek za kuhinjski element.

Navodil za življenje ni. Obstaja pa navodilo za uporabo kosa lesa, ki se glasi:

Pravila za uporabo kosa lesa niso določena. Uporabite domišljijo in se ravnajte po občutku. Vsaka zloraba se kaznuje.