Piše: Matej Krajnc

Warner, 2022

Celo sam bend je nastope v legendarnem Fillmoru označil kot nekaj najbolj nenavadnega, kar so naredili. Izvirni dogovor za igranje v enem najslavnejših in zgodovinsko najpomembnejših sanfranciških koncertnih prostorov je sprva vključeval deset koncertov. A razvedelo se je in povpraševanje je bilo tako intenzivno, da so jih Tom in ekipa na koncu nabrali dvajset. Kaj zdaj početi? so se spraševali. Dvajset koncertov na enem samem mestu … to je veliko. Fiksni program ni prišel v poštev, saj bi se vsi naveličali enih in istih pesmi. Pa je rekel Tom: naredimo nefiksnega. Bodimo Fillmore House Band. Improvizirajmo. Igrajmo vsak večer kaj novega.

Dve vaji in pet ducatov nabranih pesmi … nabor se je še širil. Heartbreakersi so k sodelovanju povabili tudi goste, med drugimi Carla Perkinsa, česar člani benda še vedno nekako ne morejo verjeti. To je Carl Perkins, tip, ki je napisal Blue Suede Shoes, se je navduševal Tom. A ohlapna struktura večerov je bendu dala novih moči … Približno nekako tako, kot sredi osemdesetih, ko smo igrali z Dylanom, je povedal Tom. To je poživilo bend. Fillmore je povzročil nekaj podobnega. V repertoar so fantje vključili lepo peščico pesmi drugih … pesmi, ob katerih so odraščali, ki so jih poslušali in spoštovali … Bendu se je pred kratkim pridružil bobnar Steve Ferrone, ki je zamenjal Stana Lyncha in bil ves začuden nad konceptom špilov. Fillmore ni bil veliko prizorišče in to je bendu ustrezalo. Raje igramo v manjših prostorih gledališkega tipa kot v arenah, so trdili. Tom si je želel intimne izkušnje, da je občinstvo blizu, da lahko aktivno sodeluje pri dogajanju na odru. In dogajalo se je marsikaj, od preizkušenih uspešnic (Listen To Her Heart, Runnin’ Down A Dream, You Don’t Know How It Feels, I Won’t Back Down …) do že omenjenih predelav (pesmi Chucka Berryja, Willieja Dixona, Little Richarda, Kinksov, J. J. Calea …). V pesmi Johnny B Goode Chucka Berryja se v drugi kitici zgodi preobrat v Berryjevo pesem Bye Bye Johnny: Tom je očitno pozabil besedilo in nadaljeval z drugim, se spominja bend. Videoposnetkov iz Fillmora je komajda kaj, a Pettyjeva družina je sestavila kratek dokumentarec, v katerem vidimo bend, ki se zabava. To je bilo obdobje po albumu Wildflowers in po izletu v filmsko glasbo, obdobje, ki je Tomu Pettyju prineslo kup težav in se je zaključilo nekje 1999 z albumom Echo, ki velja za enega najzahtevnejših v bendovem opusu. A v Fillmoru je bil bend fit in dobre volje. Dobre volje je bila tudi Tomova hči Adria, ko se je s kitaristom Heartbreakersov Mikom Campbellom in mojstrom Ryanom Utleyjem lotila poslušanja in urejanja posnetkov. Deluxe-različica prinaša 72 pesmi vključno s krajšimi govorjenimi odseki (4 CD, 6 LP), za tiste pa, ki imajo radi bolj zgoščene kompilacije, je tu različica na dveh zgoščenkah in LPjih. Snemali so samo zadnjih šest večerov.

Ostalo je še marsikaj, pove Adria Petty. V naslednjih letih lahko tako pričakujemo še marsikako arhivsko izdajo. S priloženo knjižico gre pri posnetkih iz Fillmora zares za eno ključnih Pettyjevih antoloških izdaj, kjer se njegova avtorska glasba učinkovito prepleta z njegovo glasbeno zgodovino. Kar je pri glasbenikih njegovega tipa praviloma vedno izjemna izkušnja.