Matrix, 2023

Piše: Matej Krajnc

Sem se že spraševal, kdaj bomo v postopku vinilnega rearhiviranja novovalovske dobe dobili Kristusove solze. Album je leta 1985 zasedbo Videosex dokončno postavil na zemljevid ene najvidnejših jugoslovanskih zasedb, Anja Rupel pa je kot frontmenka postala eden najprepoznavnejših obrazov bivše države. Plošča je poleg synthpopovskih nastavkov (tja so namreč popredalčkali zasedbo) prinesla tudi nekaj drugih žanrskih nastavkov, glasbeni kritiki in zgodovinarji so omenjali jazz in swing. To slednje se je v večji meri pokazalo na naslednji plošči Svet je zopet mlad, ko so Videosex na neosvingovski način priredili izbrane pesmi iz zakladnice slovenske popevke. Vendar pa sta prvenec in pričujoča plošča tisti dve entiteti, ki sta Videosex zasidrali v kolektivni spomin naših prostorov, domačih in bratskih. Videosex so izpilili svoj glasbeni izraz in obdržali tudi nekaj rdeče niti s prejšnje plošče; med drugim slišimo priredbo pesmi Pejd ga pogledat, Brane (Anja) Otrok socializma, dočim smo na prvencu slišali Mojo mamo z avtorske mize Kuzl. Videosex so obe pesmi docela posvojili, pesem Otrok socializma je v izvirniku slišati nekako zresignirano, medtem ko je v interpretaciji Anje Rupel eterična, strašljiva. Najbolj legendarna najbrž ostaja pesem Tko je zgazio gospođu Mjesec, ki po aranžmaju vodi k naslednici Svet je zopet mlad.

Ponatis sledi izvirniku, glasba je remastrirana in natisnjena na zlatem vinilu. Anja je v tistem obdobju sodelovala tudi na prvi plošči zasedbe Agropop, sredina osemdesetih pa je bila za razvoj naše glasbene scene izjemno zanimiva: novi val se je poslavljal, prihajalo je obdobje popa z nekaterimi zasedbami za najširše občinstvo, a na radijskih valovih se je slišalo vse: tako pop ostrina Videosexa kot čisti potrošni pop Čudežnih polj, Rendez-vous ali tedaj še poskusa pop satire Agropopa. Prišli so časi visokih prodajnih številk, ljudje so radi kupovali plošče in kasete, v našem bivšem skupnem kulturnem prostoru je kar pokalo od izbire in govorilo se je, da smo v tistem času imeli eno največjih evropskih scen. Zdaj si denimo sploh ne morem predstavljati, da bi na radijskih valovih slišal tesno skupaj tako Djevojku iz moga kraja kot Gospođu Mjesec, Zažmuri, Najdražjo mojo, Gu-gu play for you, Paradni tango, Tinu i Marinu in Tisoč modrobelih rožic. Me pa kozmična razsežnost pesmi Videosexa s te plošče asociirajo na nekatera vidnejša dela domače književnosti, denimo na rdeče niti nekaterih Strniševih del. Zanimiva asociacija najbrž, ki jo bo treba nekoč še razdelati. Za zdaj smo samo veseli, da smo dobili tudi ta ponatis.