Dallas, 2023
Piše: Matej Krajnc
Tri poprockovske izdaje na CDjih so nas pričakale na ustreznih mestih že ob koncu prejšnjega leta, a čas hiti in januar se je s februarjem kar nekako divje razpihnil, decembra pa smo pisali o četrti izdaji, novem albumu Ota Pestnerja. Kitarist David Stritar se tako ali drugače aktivno pojavlja na dveh od treh plošč: kot kitarist, besedilopisec, pa tudi kot klaviaturist (+ programming) je aktivno sodeloval pri Lombardu in Imperiju.
Lombardo so začeli ustvarjat leta 2019 kot prijateljski glasbeni backup Nejca Lombarda, ki ga najbrž poznate s televizijskih zaslonov, med drugim je sodeloval v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Bend je že leta 2020 napovedal izid plošče, spomladi so vso reč sicer prestavili iz znanih razlogov, potem pa med poslušalstvo spustili še nekaj singlov in zdaj vse te napovedi dokončno povezali v celoto. Poleg singlov so nastali še videospoti … Recept, Pokrita z zvezdami in A greva plesat in Lahko še enkrat so tiste pesmi, ki jih boste najbrž zlahka prepoznali. Domiselna oprema plošče je še dodana vrednost projektu, poleg Nejca pa bend tvorijo še omenjeni David Stritar, Borut Velušček (bas), Toni Habula (bobni), Peter Vdovč (klaviature) in Sašo Kronegger (tolkala). “A greva plesat, dokler se ne zdani?” sprašujejo Lombardo. Odgovor je najbrž jasen. Glasbo in aranžmaje je bend ustvarjal skupaj, besedila pa sta spisala Lombardo in Stritar, le Ne da se mi je napisala Katja Žunec Stritar.
Sosedski odnosi, Paraziti, Jesen, malce sonca in drugačne barve … Vse to se tako ali drugače preliva na četrti plošči zasedbe Imperij; novembra lani so jo predstavili v Ortu, zamenjalo se je nekaj pevcev, zdaj pa je zasedba konsolidirana v sestavi Jure Erpič (vokal), Nejc Dolinar in Igor Gruden (kitara), Robert Sršen (bas) in Julij Klemenc (bobni). V videospotu za pesem Soseda Breda bend priklicuje rockersko prekletstvo – ljudem nikoli ni nič prav, soseda pa ne ve za vrednost telekastra in Marshalla. Besedila za pesmi je spisal David Stritar, glasbo sam bend s Stritarjem in Nikolo Sekulovićem, ki je eden od številne gostujoče zasedbe na plošči, med drugimi so tu tudi Neisha, Tinkara Kovač, Miha Erič, Aljoša Jurkošek in Nejc Lombardo. Kar nekaj aktualnih tem se obrne na plošči, morda najbolj v pesmi Parazit: “Krivica vedno meni se godi, vse od rojstva pa do večnosti, nikoli ne priznam, da parazit sem in to za vedno bom ostal.”
Seniorji v najboljših letih, kaj? Lepe, mlade fotke najdemo v priloženi knjižici: Dare Ravnikar in Gianni Collori sta oba že veterana, ki se jima ni treba več dokazovati, en iz Hornetsov, drugi iz Faraonov. Skupni imenovalec je Piran, tudi rdeča nit, pesmi je spisal Ravnikar, priredbe pa Denis Horvat, ki sodeluje tudi kot klaviaturist, in Gianni Collori. Tudi nekaj drugih gostov je, denimo Nina Goja in Marsell Marinšek, ki vsak po svoje prispevajo k iskreni Ravnikarjevi glasbi. Knjižica z besedili je lično opremljena, pri pesmi Piran Tartini, ko Ravnikar poje: “Sonce leze čez obzorje, v medtu ugašajo luči, stare hiše prebude se, še sam Tartini odpre oči.” A če bi pomislili, da je plošča nostalgičen izlet po domačem mestu, bi ji naredili krivico: je tudi zavezanost pravoverni rokerski glasbeni poti (Balada o motorju), je komentar vsakdana (Spomenik, Jaz ne razumem), pa tudi nekaj drugih in drugačnih pesmi, nagnjenih k rokerski narativi (Natalija, Gospodična M), kamor najbrž sodi tudi zavedanje časa, čeprav kot “no retreat, no surrender” (Takrat).
Srečno pot!