KULTURNI CENTER MARIBOR, elektronska izdaja, 2023

Marija Švajncer, SAMOTNI BRALEC

Marija Švajncer, doktorica filozofije, dolgoletna univerzitetna profesorica, pesnica, pisateljica in recenzentka, je napisala mladinski roman Samotni bralec. Leta 2014 ga je izdala tedanja murskosoboška založba Franc-Franc v knjižni zbirki Mega. Spremni besedi sta napisali dr. Dragica Haramija in Vesna Radovanovič. Knjiga je izšla s podporo Javne agencije RS za knjigo. Roman Samotni bralec je bil nominiran za nagrado večernica.

Z letnico 2023 je Založba knjig Kulturni center Maribor mladinski roman Samotni bralec Marije Švajncer izdala kot elektronsko knjigo.

Dobri mladinski romani, in to slovenski, so zelo dobrodošli. »Mladinski roman Samotni bralec nemara daje neko novo pot in pristop k razumevanju filozofskih besedil, ki jih beremo, in še bolj teh, ki smo jih prebrali že tisočkrat. Filozofija v literaturi je smer, ki se razvija v novejšem času in Samotni bralec je eno takih pionirskih del pri nas.« (cobiss, e-knjiga Samotni bralec, elektronski vir, mladinski roman, Marija Švajncer)

Protagonist Samotnega bralca je najstnik, ki živi z mamo samohranilko in išče svoj prostor v družbi. V najstniških letih imajo na oblikovanje osebnosti velik vpliv njegovi prijatelji. V družbi je težko preživeti kot bela vrana, zato jim glavni junak sledi in z njimi popiva, čeprav ve, da to ni dobro početje. »Družba je čvekala in nakladala. Bil sem čisto tak kot vsi preostali – pijan, glasen, zdolgočasen in kljub navzočnosti drugih nadvse osamljen. (str. 5) Kljub temu da sledi početju prijateljev, hoče postati nekaj drugega »Rad bi bil drugačen od drugih, in to v besedah in dejanju.« (str.6) Zato v roke vzame knjige, v katerih išče modrosti, do katerih so se dokopali znani filozofi in literati. V času enih samih počitnic prebere petinpetdeset knjig. A ne le knjig, veliko zatočišče je zanj tudi glasba. Tista, ki jo posluša in jo izvaja na kitari in potem še s svojo glasbeno skupino, in tudi glasba, ki jo sklada sam.

Brez ljubezni bi bilo najstniško življenje pusto. Junak ima dve prijateljici: Tino in Majo. Tina je dobra prijateljica, Maja pa ljubezen in muza njegovega življenja, čeprav mu čustev ne vrača v enaki meri. Obe mladenki sta mladi zasvojenki z drogo, samotni bralec pa si na vse kriplje prizadeva, da bi ju spravil na pravo pot.   

Pomembno vlogo v njegovem življenju ima mama. Tako kot večina najstnikov dvomi, da ga razume. Ko na primer skomponira odlično skladbo, mama skopari s pohvalo, češ, dobro je. Vprašajmo se, zakaj mama ne uporabi besed, kakršne so izjemno, veličastno ali kaj podobnega. Gotovo je materam samohranilkam težko vzgajati otroke, ker morajo v odsotnosti očetov odigrati tudi njihove vloge.

Ob koncu poletja je protagonist v sebi razrešil in razpršil mnogo dvomov. Pomiritev je našel v naravi. »Kdo ima prav, Hegel, ki pravi, da je človek po naravi slab, ali Rousseau, ki verjame v njegovo prvinsko naravno dobroto? Najbrž vsak od njiju po malo in nobeden v celoti. Bral sem o prirojenosti in  vzgoji. Ničesar novega nisem izvedel. Malo nas rodijo, malo nas naredijo, malo nas obrusijo, malo smo samosvoji in nespremenljivi« (str. 159)

Samotni bralec Marije Švajncer je odlično napisan roman, ki v mladem bralcu spodbudi željo po prebiranju najmanj petinpetdesetih literarnih del, ki jih je v enakem številu poglavij obravnavala pisateljica in iz njih izbrala za posameznega filozofa in literata značilne in najžlahtnejše modrosti. Knjiga je bila prenesena v elektronsko obliko ob pravem času. Mladi, ki so usvojili sodobno tehnologijo, namreč prisegajo na splet in bodo po tej knjigi hitreje posegli, kot če bi jo iskali na knjižnih policah. Na drugi strani jih bo vsebina morda zapeljala »nazaj k naravi« in bodo tako kot glavni junak prisluhnili »Murnom, ki šepetajo filozofske resnice, in lastovkam, ki sporočajo, da se je treba čim več gibati.« (str. 195)