Vlasta Črčinovič Krofič, slovenska pisateljica, pesnica in slikarka, je pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier objavila novo knjigo, razburljiv kriminalni roman z naslovom Diamant (2024). Oblikovanje in prelom je opravil Romeo Štrakl, naslovnico, na kateri je skrivnostni diamant, je naslikala avtorica.

Že v knjigi Ribarjenje (2023) je Vlasta Črčinovič Krofič pokazala velik smisel za pisanje kriminalk. Uspeva ji ustvariti napeto ozračje in vznemirljivo pričakovanje ter zgodbo stopnjevati do presenetljivega konca. Kot je že v navadi v tem žanru, je na začetku truplo, dogajanje se čedalje bolj zapleta, menjavajo se prizori različnih oseb, takih, ki so bodisi v sorodstvenih bodisi prijateljskih odnosih ali pa so preiskovalci in zlikovci. V dobrih kriminalnih romanih se pogosto zgodi, da protagonisti pri razvozlavanju zločina ne zaupajo policiji in kriminalistom ter se raziskovanja vzrokov, okoliščin in posledic bolj ali manj uspešno lotijo kar na lastno pest.

Dogajalni prostor romana je Maribor, čas sedanji in v njem problematično dogajanje v družbi, ki se kaže kot korupcija, kriminal, onesnaževanje okolja, različne politične odločitve in naraščajoče število pribežnikov. Dragocenost pisanja Vlaste Črčinovič Krofič je družbena kritičnost. Avtorica spremlja literarne like po ulicah in trgih našega mesta, pošlje jih na Lent, za kratek čas pa tudi v kak bližnji kraj in celo na Gorenjsko. Njeno opisovanje je slikovito, plastično in nazorno. Prepričljivo se vživlja v posamezne osebe, jih dobro psihološko oriše ter utemeljuje njihovo ravnanje in odzivanje v različnih položajih. Nameni, da bi literarni liki zločinskim dejanjem prišli do dna, se pogosto izjalovijo, in v hipu se pojavijo nasilneži, ki vse skupaj še bolj zapletejo in začinijo.

Pisateljica rada prikliče v literarno življenje nekoliko nenavadne in posebne ljudi. Nekateri so potisnjeni na rob družbe, drugi ostareli, tretji prekaljeni kriminalci; vse te posebneže Vlasta Črčinovič Krofič slika s prizanesljivostjo, tu in tam pa tudi s smislom za humor in ironijo. Nekatere od njih umesti v medgeneracijski center, kamor zahajajo ali pa so v centru dejavni, drugi se ne branijo nepoštenih poslov, kriminalisti so zagnani, a ne vedno tudi uspešni, vitalna sedemdesetletnica je sprva videti grabežljiva in pogoltna na denar, kaj kmalu pa se izkaže, da je pripravljena priskočiti na pomoč mladi prekarni delavki. Med protagonisti vladajo nenavadne povezave, zarotniško povezovanje in igranje dvojnih vlog. Pisateljica piše o mafiji, tihotapstvu, spletnih prevarah in sumljivih poslih. V ospredje postavi prekupčevanje in trgovanje z dragimi kamni ter sodelovanje ljudi iz Afrike in Slovenije. Med drugim ugotavlja: »Slovenija je za migracije tranzitna država. Iz afriških držav potujejo pribežniki proti severu Evrope. Mednje se pomešajo mule, to so tisti, ki tihotapijo surove diamante.« (str. 52) Nihče se ne sprašuje o etičnosti poslov, denar ne smrdi niti visokim državnim uradnikom niti carinikom, ljudje so pohlepni in podkupljivi. Z nepošteno pridobljenim denarjem financirajo vojne, prostitucijo in mamilarske združbe. Po vsem svetu se prepletajo niti vladnih služb in velikih korporacij. Kakorkoli že, čeprav je toliko nepoštenosti, vseeno še ni vse izgubljeno. Eden od protaganistov pravi o svojem afriškem očetu naslednje: »Je moder mož. Prevzela me je njegova filozofija o potrebi po enakomerni porazdelitvi bogastva, o reševanju okoljevarstvenih problemov, o pravici do vode, do hrane … Za dobrine se je treba boriti. Boriš se tako, da zbereš denar in si pravice izboriš.« (str. 134)

Nekateri kriminalci kažejo podcenjevalen odnos do žensk in jih imajo za pohlepne, starejše osebe tega spola pa za naivne, samosvoje, nezanesljive in zaupljive. »Po eni strani so zaradi osamljenosti zelo zgovorne, po drugi strani pa molčeče in trmaste kot rogate živali.« (str. 126) Še kriminalisti niso zadovoljni, če sodelujejo z ženskami, češ da se na terenu ne obnesejo; po njihovem mnenju naj bi bile kolikor toliko uporabne le v pisarni.

Avtorica romana Diamant je dobra poznavalka kriminalističnih postopkov in finančnih malverzacij. V literarnem ustvarjanju spretno uporablja svoje pravniško in ekonomsko znanje. Vlasta Črčinovič Krofič je doktorica ekonomskih znanosti s področja financ, univerzitetna diplomirana pravnica in magistrica likovnih umetnosti. Opravljala je strokovno zahtevno delo, v času upokojitve pa se je razrasla njena pisateljska nadarjenost, predala se je tudi likovnemu ustvarjanju in mentorski dejavnosti. Pri Društvu TOTI DCA, medgeneracijskem dnevnem centru za aktivnosti za starejše, vodi literarne in likovne delavnice, literarne prireditve in tečaj francoskega jezika. Med svoje slušateljice in slušatelje prinaša posebno radoživost in neverjetno življenjsko energijo. Za svoje literarne prispevke je dobila več nagrad, za likovne stvaritve tudi v tujini.

Dr. Katja Bergles Bricman, književnica in prevajalka, v spremni besedi zapiše, da je Vlasta Črčinovič Krofič izjemno plodovita pisateljica, ki ne more razočarati. »Tokrat nas s svojim novim romanom Diamant ponovno popelje v napet domišljijski svet kriminala. Na duhovit način nas vodi skozi zapleteno operacijo, imenovano Diamant, ki razkriva temne plati tihotapljenja dragocenih kamnov s pomočjo nelegalnih pribežnikov iz Afrike in drugih delov sveta.« (str. 145) Avtoričin jezik je bogat, neizumetničen in življenjski. V pripoved so vpeti sodobni dogodki, vseeno je zgodba univerzalna in bi se lahko dogajala v kateremkoli sodobnem času. »Diamant je tako še eno odlično literarno delo Vlaste Črčinovič Krofič, ki bo navdušilo ljubitelje kriminalk, pa tudi tiste, ki cenijo dobro razvite like, življenjski jezik ter preplet resničnosti in domišljije,« sklene svojo spremno besedo dr. Katja Bergles Bricman. (str. 146)

Marija Švajncer