Piše: Matej Krajnc
Kulturni center Maribor, 2024
Dam demo, zakaj pa ne. Tudi vzamem ga. Sploh Sedmakovega, njegovo novo ploščo, ki končno zbira pod eno streho precej pesmi, že znanih z nastopov, nekaterih celo že legendarnih, denimo Smeh je pol fuka. Na plošči se tako ali drugače znajdejo tudi Borut Gombač, Gregor Strniša, Donovan in Pigl, sodelujoči pa so poleg protagonista še Alenka Cilenšek, Zoran Sedmak, Mario Modrinjak in Rok Jurič, ki vsak po svoje prispevajo k pestrosti izraza Sedmakovih pesmi.
Tole sem posnel z mobitelom, pravi Sedmak. Tudi mobitel je dandanes že pol fuka. Včasih celo celota. Nanj se da narediti marsikaj, tudi čisto solidno zvenečo ploščo. Sam vem, ker sem jih na tak način posnel lep kupček. In tudi če kdaj zveni malo manj solidno, je vse to rokenrol. In poezija v njem. To pa vsi počnemo, ker smo pojoči rokerji. Bardi. Kantavtorji. Samospevci. Vsaj tako pravijo. Sedmak bi dodal še: šizofreniki. Senegalci. Ferenci. Ka pa te!
To ploščo sem težko čakal, Sedmak mi je že namigoval, a je minilo kar še kakšno leto, vsaj. In Daj demo je mnogo več kot zgolj osebna izkaznica, kar dandanes postajajo plošče – nekakšne vizitke, ki jih moramo imeti, da jih lahko delimo. A glavno je, da pesmi ostanejo. To vsekakor drži za Sedmakove, ki jih v zadnjih letih skrbno in konceptualno objavlja v zbirkah. Sam vem, ker sem bil pri eni celo soudeležen kot urednik. Lepa izkušnja. Nič manj lepa ni poslušanje pričujočih demotov. Sedmak je brezkompromisen ustvarjalec, ki pred poslušalca vrže svojo besednoglasbeno pičo, poslušalec pa z njo nikakor ne more opraviti na hitro. Pozoba jo, a mu ostane med zobmi in potem se je s tem treba ukvarjati. Te pa ka pa te če že denimo umešča Sedmakovo ultimativno mariborsko transverzalo v univerzum govorice. Z naših poti zaključuje ploščo in nam predoči Sedmaka kot inštrumentalista, na kar se večkrat pozablja. Ni zgolj pesnik, je tudi kitarist. In samospevci naj bi bili tudi v tem baje nekolikanj presežni.
Črn gliser torej. Beseda kot mačica v solati. Gombačeve Črke čutne abecede. Kitara, ki ne pozablja. Mi pa pravzaprav pozabljamo, da pozabljamo. Nikoli nismo isti, čeprav se ponavljamo. In kako je lep klavir v Rajni. Vzamem demo. Seveda. Sedmak ima zdaj turnejo, na kateri predstavlja tako Demo kot Tnalo, ploščo in knjigo. Splačalo se bo videti in slišati, posvečeni pa smo to priložnost že imeli na Lirikonfestu v Velenju.
https://www.youtube.com/watch?v=E0hWi8d0jd4&pp=ygUMYm9qYW4gc2VkbWFr