Piše: Ivan Vogrič
Čeprav je intelektualno in poklicno zorel v Mariboru, spada šolnik Tone Penko (1908-1976) med tiste, ki jih pod Pohorjem le malokdo pozna. To pa ne velja za izvorno okolje, Trst, kjer je bil visoko cenjen; zaradi predanosti naravoslovju in znanosti so po njegovi smrti tam ustanovili društvo, ki nosi njegovo ime – Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko.
Tone Penko je bil rojen v Trstu leta 1908. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Maribor in tam je Penko obiskoval klasično gimnazijo (uspešno je maturiral v šolskem letu 1927/28). Med sošolci sta bila poznejša gimnazijska profesorja Stanko Šijanec in Josip Košar (znan tudi kot prevajalec klasičnih besedil), zobozdravnik Leopold Brenčič in veterinar Franc Irgl.
Študij je nadaljeval v Ljubljani, kjer je študiral biologijo, in prav tu se je po končanem študiju zaposlil, in sicer na III. državni realni gimnaziji. Od tu je bil v šolskem letu 1937/38 premeščen v matično šolsko ustanovo – klasično gimnazijo v Maribor. Na začetku nemške zasedbe so ga skupaj z ženo izgnali v Srbijo. Po enem letu pa se je uspel vrniti; zatočišče je našel v očetovi rojstni vasi na Pivškem, povzemamo iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona.
Jeseni 1945 je prišel v Trst, kjer se je skupaj z drugimi zanesenjaki lotil nelahke obnove slovenskega šolstva po dvajsetletni prepovedi. Zasedel je mesto ravnatelja nižje gimnazije, izredno pomembne za prvi povojni rod bodoče študenterije. Tedanja dijakinja, zdaj propoznavna slavistka, Bogomila Kravos se ga v avtobiografskem delu Moj Trst (2023) takole spominja: “Vsak pubertetnik bi moral doživeti učne ure profesorja Penka… Učil je prirodopis-blagoznanstvo, danes bi temu predmetu rekli naravoslovje. V razred je prihajal v črni halji, preluknjani od kislin in imel naše ocene zapisane na listku, ki ni bil večji od tramvajskega. Za vsakega učenca kvadratek in v njem plusi, minusi in pike, ocene celega šolskega leta… Naučil nas je, da se za opredelitev pojmov pri znanstvenih predmetih uporabljajo formule in izreki, da ima vsak izraz točno določen pomen. Pravzaprav je bile edini, ki je neomajno zahteval uporabo ustreznega besedišča…”
Penko je poučeval na več nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem. Po povratku Trsta pod Italijo (do leta 1954 je mesto z okolico, t.i. Cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, upravljala Zavezniška vojaška uprava) mu šolske oblasti niso priznale diplome, pridobljene v stari Jugoslaviji, kar mu je povzročilo preglavice; iz rednega profesorja je tako postal suplent, kar je kasneje uredil z nemajhnimi napori.
Tone Penko je bil velik strokovnjak na svojem področju in dijake je znal navdušiti za predmete, ki so bili mnogim suhoparni. Napisal je več radijskih prispevkov, s katerimi je v poljudni obliki predstavil svet znanosti. Je tudi avtor strokovne knjige; za šolo pa je prevedel učbenik za srednjo šolo.