Milan Fradauer, znani in uveljavljeni slovenski aforist, je pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor, Zavoda za umetniško produkcijo in založništvo, v Zbirki Frontier objavil svojo novo zbirko aforizmov z naslovom Pametne kratkoumnosti (2024). Spremni besedi sta napisala Samo M. Strelec in Matija Logar, Jana Kolarič je avtorju posvetila tri sonete, duhovite ilustracije je narisala Aljana Primožič Fridauer, grafične zasnove se je domislil Peter Dobaj, oblikovanje in prelom sta delo Romea Štrakla, sliko na naslovnici je ustvaril Aleksander Fenos.

Naslov knjige Pametne kratkoumnosti je domiseln, saj so Fridauerjevi aforizmi res kratke in zgoščene modrosti o življenju, človeških nraveh, medčloveških odnosih, politiki in družbenem dogajanju. Veliko pozornosti namenja tudi pobudam, da bi se ljudje vendarle spametovali in ne bi tako brezobzirno posegali v naravo. Slej ko prej bodo morali spoznati, kaj vse jih v tako uničenem okolju čaka. Sami sebi režejo vejo, na kateri sedijo, ali karkoli že počnejo na drevesu spoznanja.

Milan Fridauer, za prijatelje Fredi, je tudi v tej zbirki aforizmov tako vsebinsko in slogovno odličen, kot je bil v prejšnjih. Njegov polet domišljije je nezaustavljiv. Iskrive aforizme oblikuje kot parafrazo pregovorov in rekov, izmišlja si besedne igre, upošteva vsa pravila dobrega in prepričljivega humorističnega pisanja, izvaja obrate, niza paradokse in vedno znova preseneča s kombinacijo realnosti in nonsensa. Povezuje abstraktno in konkretno, telesno in miselno ali duhovno, ne brani se neposrednosti in nazornosti, zlasti tedaj, kadar nas zabava z žgečkljivim paberkovanjem. Navdih dobi celo v svetem pismu, kapitalizem in digitalne novosti ga ženejo k pisanju novih in novih kritičnih ter hkrati šaljivih aforizmov. V Slovenskem pravopisu (2001) je beseda aforizem pojasnjena kot domislek, v Slovarju slovenskega knjižnegajezika (2015) kot zgoščeno izražena duhovita in globoka misel, v Slovarju tujk(2002) pa kot rek, kleno in duhovito izražena misel ter domislica ali resnica v jedrnati obliki.

Do človeške majhnosti in podlosti je Fridauer prizanesljiv. Ne postavlja se v vzvišen položaj, vseeno pa je kdaj pa kdaj mogoče slutiti namig, da bi se ljudje vendarle morali zamisliti sami nad sabo in se obvladati, kadar počnejo neumnosti, ki so zanje lahko pogubne, in pri tem škodujejo drug drugemu. Avtor je ironičen tudi pred obličjem smrti, naravnost govori o svojem staranju in pešanju moške moči, pri tem pa ohranja občudovanja vredno miselno moč; ves je igriv in na poseben način tudi radoživ. Čeprav piše v prvi osebi, norčevanja iz žene ne gre jemati dobesedno, temveč aforist prikazuje večni boj med spoloma, zvijače in poniglavosti, kritičnost in najedanje, in vendar je očitno, da ženske in moški ne morejo drug brez drugega.

Znana slovenska karikaturistka Aljana Primožič Fridauer je prispevala tri duhovite ilustracije. V slovenski javnosti se je uveljavila s humorjem, ki se odlikuje z drznostjo in izvirnostjo in ga imajo ljudje zato radi. Tokrat je svojega dragega upodobila pred krožniki s tabletami, začudenega, pustega in malce zagrenjenega. Kako tudi ne bil tak, ko je v shrambi med zalogo hrane spravljena tudi žara z njegovim imenom.

Mojster aforizmov in likovna umetnica sta ustvarjalna dvojica, ki nam prinaša smeh, včasih glasen, drugič neslišen in notranji, tu in tam pa tudi nekoliko grenak, zlasti tedaj, ko nam slikata filozofske resnice o zapletenosti in minljivosti našega bivanja.

Slovenska literarna ustvarjalka Jana Kolarič v svojih sonetih govori o aforistovem poslanstvu, ljubezni med umetnico in umetnikom, posluhu za malega človeka, tovarištvu in ekipnem duhu. Fredija prikaže tudi v številkah: napisal je več kot štiriindvajset tisoč aforizmov Pametne kratkoumnosti je njegova enajsta knjiga. Aforistov poklic je po pesničinem mnenju čuden, toda zanj vsekakor potrebuje bister um, humor, pogum in smisel za resnico.

Gledališki režiser in pisatelj Samo M. Strelec kot Fridauerjev najboljši prijatelj pravi, da vse, kar pride izpod njegove pisave, žari. »Še si nabrit, duhovit, še si svoj in vem, da ni sile, ki bi te spremenila, odvrnila, odtegnila.« (str. 9) Pisatelj Matija Logar ima Fridauerja za izjemno delavnega literata, hkrati pa za literarnega diverzanta in gverilca, ki je neprestano na preži in z ostrostrelsko natančnostjo cilja v oblast, posameznike in družbo, ob tem pa ostaja skrajno human. Prizadeva si, da bi ljudje spregledali. Logar odkriva neverjetno simbiozo med aforističnim zapisovalcem in gnilobo, ki nas najeda. »Njegovi vztrajni enkratni zapisi se berejo kot kronike kronično prehlajenega človeštva, ki potrebuje odrešilna cepiva. Fredi jih ponuja v izobilju.« (str. 97) Aljana je dodana vrednost, umetnika sta vsak v svoji iskrivosti eno.

Na koncu je dodana kratka predstavitev Milana Fridauerja (Fredija). Prikazana je življenjska pot, omenjene so številne pomembne nagrade. Omeniti velja, da je bil leta 2021 kot prvi čisti aforist sprejet v Društvo slovenskih pisateljev.

Na zadnji platnici Milan Fridauer zapiše, da je letošnje leto prestopno, zato je v svojem novem delu objavljenih tristo šestinšestdeset aforizmov. Vsem, ki so prispevali, da je izšla ta knjiga, lahko rečemo – zelo bralna, povedna in duhovita knjiga Pametne kratkoumnosti, se avtor iskreno zahvaljuje.

Marija Švajncer